Avgustovsko dopoldne je in v Planici termometer kaže prijetnih 24 stopinj Celzija. V najbolj vsestranskem nordijskem centru na svetu je živahno, po asfaltu se podijo tekači na rolkah, v tunelu s snegom tisti s smučmi, nekateri se spuščajo po jeklenici z letalnice, večina obiskovalcev pa si želi napraviti fotografijo z lesenim kipom Domna Prevca, ki je v toplejšem delu leta postavljen na mestu, kjer je naš smučarskoskakalni as pristal pri 254,5 metra, ko je postavil aktualni svetovni rekord. Kmalu se mu bo na letalnici pridružil še kip sestre Nike, ki je svetovni rekord postavila pri 242,5 metra.

Nekateri obiskovalci si pogled na te daljave v poletnih mesecih privoščijo neposredno iz svojega avtodoma, ki ga parkirajo tik ob izteku letalnice. »To je dovoljeno, le da se tukaj ne morejo priklopiti na elektriko,« nam pove naš sogovornik Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica. Na letni ravni v Planici beležijo 300.000 turističnih gostov, ob tem pri njih še vedno zimska sezona prevladuje nad poletno, saj je smučarski tek tam dominantna zgodba. Avgust je najbolj obiskan poletni mesec, ko se na dan obrne tudi čez dva tisoč gostov. Ti se, v nasprotju z julijskimi dnevi, avgusta odločajo za enodnevne izlete.

(Reportaža) Po prenovi velikanke še poglobitev letalnice

»Tu je res vse na enem mestu, in to brez jesenske prekinitve, kar omogoča celoletno delo,« o Nordijskem centru Planica pravi vodja Jelko Gros. Foto: Jaka Gasar

Naložbe so potrebne ves čas

Po koncu skakalne sezone in pred začetkom priprav na novo so v Planici zavihali rokave in obnovili Bloudkovo velikanko, ki je v tej obliki v uporabi od leta 2012. Skakalnica ima leseno podnožje, na katerem je bilo treba zamenjati deske. Te so zamenjali od 60. do 110. metra, čez dve leti se bodo lotili še naslednjega odseka velikanke. »Ves čas moraš investirati v objekte, jih ohranjati na enaki ravni,« pripoveduje Gros.

Tu so še male skrivnosti, ki jih ne obešamo na velik zvon, a naredijo tisto razliko za meter, dva.

Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica

Dela so zdaj končana, na Bloudkovi velikanki pa znova trenirajo številni skakalni upi iz Slovenije in tujine. V Planico pridejo praktično vsi, letos so že bili Poljaki, Avstrijci, Nemke, Japonke in Japonci, medtem ko Norvežani običajno pridejo oktobra, saj se zdaj pripravljajo doma, Kitajci pa so planiški stalni gostje. »Z obiskom smo zadovoljni,« pravi Gros. Slovenski smučarski skakalci se v Planico pripeljejo od doma, kakšen dan trenirajo tam, spet drugi v Kranju. Junija, ko so potekala dela na Bloudkovi velikanki, so pripravljalni tabor izpeljali na Norveškem.

Že šesto leto so v Planici pripravili deponijo snega, v kateri pet tisoč kubičnih metrov čez poletje čaka, da ga bodo pred 15. novembrom razporedili po tamkajšnjih tekaških progah in s tem zagotovili začetek sezone za tek na smučeh. »To je pomembno zaradi načrtovanja tekmovalcev v teku na smučeh,« opisuje Gros. V praksi so spoznali, da so planiške noči sredi novembra že take, da ne povzročajo taljenja snega. Težava bi bila le, če bi padel dolgotrajnejši dež. Snega z deponije pa ne vozijo na skakalnice, saj tam potrebujejo le teden dni mraza in so naprave nared za zimsko sezono. Zasneževati običajno začnejo zadnje dni novembra.

Za letalnico čakajo gradbeno dovoljenje

So pa v Planici že v nizkem startu za povečanje, pravzaprav poglobitev letalnice bratov Gorišek. Že dve leti so v dogovorih z mednarodno smučarsko zvezo FIS, ki je lani sprejela nova pravila. Ta spreminjajo najvišjo dovoljeno višinsko razliko od konca mize do najnižje točke na skakalnici, in sicer s 135 na 140 metrov. V Planici so pripravili projekt, ki ga je FIS že potrdila, jeseni so dobili zeleno luč ministrstva za gospodarstvo, prav tako imajo že večino soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja. Računajo, da bodo letos jeseni objavili javni razpis, dela pa bi začeli takoj naslednji dan po marčevski tekmi v Planici. Poleti bi lahko že zelenili hrbtišče letalnice, sledijo montažna dela, vse skupaj pa bi se končalo septembra oziroma oktobra prihodnje leto.

So pa v Planici že v nizkem startu za povečanje, pravzaprav poglobitev letalnice bratov Gorišek. Že dve leti so v dogovorih z mednarodno smučarsko zvezo FIS, ki je lani sprejela nova pravila. Ta spreminjajo najvišjo dovoljeno višinsko razliko od konca mize do najnižje točke na skakalnici, in sicer s 135 na 140 metrov.

Pri prenovi bodo za dva metra skrajšali mizo, da bi znižali krivuljo leta. V spodnjem delu, kjer je hudournik, pa bodo izkopali luknjo za pet metrov. »Če bi Domen pristal pri takem naklonu kot zadnjič, bi poletel 270 metrov, sicer pa bo povečava omogočala polete nekje do 260 metrov,« razlaga Gros. Vrednost projekta znaša 2,69 milijona evrov, sredstva bo zagotovilo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Omogočeno celoletno delo

Za primat v smučarskih poletih sta sicer ostala še Planica in norveški Vikersund, ki bo povečavo opravil, ko bo gostil naslednje svetovno prvenstvo. V avstrijskem Kulmu so se odločili, da tokratno povečavo letalnice izpustijo (kot opisuje Jelko Gros, je slednje povezano z investicijskimi cikli, na 15 let je namreč smiselno vlagati v prenovo letalnice v skladu z novimi standardi letenja), v nemškem Oberstdorfu na obstoječi napravi možnosti za povečavo ni več, v ameriškem Copper Peaku so ostali pri 200 metrih.

(Reportaža) Po prenovi velikanke še poglobitev letalnice

Mnogi obiskovalci Planice se želijo fotografirati pri lesenem kipu Domna Prevca, ki stoji na mestu njegovega svetovnega rekorda (254,5 metra). Foto: Jaka Gasar

»Tu so še male skrivnosti, ki jih ne obešamo na velik zvon, a naredijo tisto razliko za meter, dva,« še pravi vodja planiškega centra, kjer trenutno še peljejo projekt povezave zasneževanja. Letos imajo vse njihove skakalnice tudi v poletni sezoni ledeno vzletno smučino. Tako so tudi po številu trening enot največji na svetu. Dosežejo od 20.000 do 25.000 trening enot na letni ravni, Vikersund je na drugem mestu z manj napravami, sledi Oberstdorf. »Tu je res vse na enem mestu, in to brez jesenske prekinitve, kar omogoča celoletno delo,« še dodaja Gros. 

Priporočamo