Prijetno sta presenetili. Glede na vse, kar sta vložili v kariero, sta si zaslužili kolajno. Višnarjevi se doslej na največjih tekmah ni izšlo, zato si je prvo odličje v karieri resnično zaslužila.
Ko ste bili direktor nordijskih reprezentanc pri SZS, ste poskrbeli, da so imeli smučarski tekači po zaslugi uspehov Petre Majdič enak status kot skakalci.Vedno sem zagovarjal, prav tako sponzor Gorenje, da so nordijske discipline skupaj. Med letoma 2006 in 2010 so bili zelo pomembni uspehi smučarske tekačice Petre Majdič, saj so na račun njenih dosežkov vsi slovenski nordijci prejeli veliko denarja, s čimer so imeli dobre pogoje za delo. Skoki so zaradi Planice v središču zanimanja, vendar imajo tudi tekači kakovost, znajo dobro delati in so veliki borci.
Kako ste videli prvi dve tekmi smučarjev skakalcev na svetovnem prvenstvu?Slovenske kolajne nisem pričakoval. Če izvzamemo Timija Zajca, nismo videli veliko. Timi je zameglil slovensko skakalno sliko. Nisem pričakoval, da bo naredil tako lepo sezono s prvo zmago, da bo tako suveren in konstanten v vsej zimi z uvrstitvami med najboljših deset. Prva zmaga na letalnici je dokaz, da je kakovosten tekmovalec, a skoki so posebna zgodba. Če si letos dober, to še ne pomeni, da boš naslednjo leto še boljši. Veliko primerov je, ko so skakalci nenadoma izginili. Preostali Slovenci so letos povprečni. Na nedeljski ekipni tekmi je bilo lahko osvojiti kolajno, saj so le Nemci skakali brez napak. Tudi srebrni Avstrijci in bronasti Japonci niso pokazali nič posebnega, Poljaki pa so delali velike napake. Na prejšnjih prvenstvih na ekipni tekmi ni bilo tako velikega števila napak, saj so bile tri do štiri ekipe zelo kakovostne in ni bilo nič podarjenega.
Kam uvrščate Timija Zajca, ki je v mlajših kategorijah osvojil vse možne lovorike, v primerjavi z osvajalcema velikega kristalnega globusa Primožem Peterko in Petrom Prevcem?Za zdaj mu gre zelo dobro. Peterka je bil pri svojih osemnajstih letih že osvajalec velikega kristalnega globusa. Morda si bo Zajc v naslednjih letih ustvaril lepo kariero z uspehi, kakršna je uspela Prevcu, ki je imel šest vrhunskih sezon, ko je le napredoval, kar je v skokih zelo težko doseči.
Se Peter Prevc lahko znova zavihti na vrh?Lahko, če bo znova našel skoke, kakršne je kazal v uspešnih sezonah. To, kar kaže trenutno, ni nič v primerjavi s sezonami uspehov, ko se je z odskočne mize izstrelil kot puščica. Zdaj vsak skok ostaja zadaj.
Kakšno je vaše mnenje o selektorju Gorazdu Bertonclju v primerjavi s predhodnikom Goranom Janusom?Janus je postavil visoke standarde in je bil kot trener posebnež s svojim načinom dela. Imel je svoj prav, nikomur ni priznal, da je boljši. Ni veliko filozofiral, ampak se je malo posmejal in si mislil svoje. Nikoli nisem pričakoval, da bo Jurij Tepeš tako vrhunski skakalec, a iz fantov je znal iztisniti najboljše. Natančno je vedel, da je treba veliko delati, obvladati tehniko skoka in neuspeh pozabiti takoj po tekmi, kot to počnejo košarkarji po porazih v ligi NBA. Janusu je v reprezentanci potekel rok trajanja, saj je prišlo do zasičenosti. Ko ni bilo več zmag, je bilo vse več motečih šumov in po logiki je prišlo do zamenjave. Ko je odšel Janus, velike izbire glede selektorja ni bilo, saj v Sloveniji nimamo vrhunskih trenerskih avtoritet s karizmo. To, kar se trenutno dogaja s slovenskimi skoki, je zelo podobno obdobju med letoma 2000 in 2010, ko smo bili le občasno del svetovnega vrha.
Kje je skrivnost uspeha Nemcev na letošnjem svetovnem prvenstvu z dvojno zmago med posamezniki in premočjo med ekipami?Težko razložim. Prvak Markus Eisenbichler in podprvak Karl Geiger v skupnem seštevku svetovnega pokala gledata v hrbet Timiju Zajcu na osmem mestu. Vsi dobro poznajo skakalnico v Innsbrucku, nekateri so eksplodirali, prvih osem v skupnem seštevku svetovnega pokala je ostalo brez odličja med posamezniki. Prav neverjetna je premoč Nemcev, potem ko so bili v dosedanjem delu sezone daleč od dosežkov konec tedna v Innsbrucku. Nenadoma se jim je vse uskladilo z dnevno formo in tako bo verjetno tudi na tekmah na srednji skakalnici v Seefeldu. Ob tem je zanimivo, da se olimpijski prvak iz Pjongčanga Andreas Wellinger ni uvrstil v finale in je izpadel iz zasedbe za ekipno tekmo. Prepričan sem, da je odlično pripravljen, a izvedba skoka ni prava. Tudi sam sem doživel enako usodo. Po testih sem imel najboljše rezultate, ob veliki hitrosti na odskočni mizi pa se moje telo ni odzivalo pravilno. Ko sem si ogledal posnetek svojega skoka, sem se vedno vprašal, ali sem to jaz, saj sem bil počasen in je bilo videti, kot da se bojim. Glava je hotela, telo pa se ni odzvalo in v takšen začarani krog se ujame vsak skakalec.
Presenečenje je bronasta kolajna Švicarja Killiana Peierja.Glede na to, koliko Švicarji vlagajo v skoke, imamo v Sloveniji precej boljše pogoje glede števila tekmovalcev, trenerjev in še tradicijo Planice, a so vztrajni, delajo dobro, zato so kljub majhni bazi vseskozi prepoznavni.
Kako vidite vodilnega v svetovnem pokalu, Japonca Rjojuja Kobajašija, ki je v Innsbrucku ostal brez kolajne, na četrtem mestu?Do 15. januarja je bil nezmotljiv, ko je odskočil tako, da smučki ni dal nobene možnosti, da bi zanihala in naredila upor. Zdaj njegovo telo že niha, energija mu je malo pošla in ni več lahkotnosti, zato je premagljiv. To, kar je počel v prvem delu sezone, je enako Petru Prevcu v najboljši izvedbi.
Včasih sta bila skakalna centra v Sloveniji Ljubljana in Kranj, zdaj ne dajeta več večine reprezentantov. Ilirija je celo brez reprezentanta med moškimi, Triglav ima dva s Petrom Prevcem in Jelarjem, Zajc je član kluba z Ljubnega, Damjan iz Ihana, Lanišek Mengša in Semenič Tržiča.Ne vem, zakaj se to dogaja. Ilirija, kjer delujem, ima Rogljevo in Bogatajevo v ženski reprezentanci, pri fantih pa ne pridemo zraven. Število otrok v klubu je s 110 v času uspehov Petra Prevca padlo na 70, 80. Če želiš biti v reprezentanci, mora skakalec po osnovni šoli oditi v srednjo šolo v Kranj, kar pomeni, da pri 14, 15 letih odide iz kluba in se z njim zgodi, kar se zgodi. Klub je le še gledalec. Če nisi del tega sistema z izobraževanjem v Kranju, se težko uvrstiš v reprezentanco.
Skoki so postali hit na Štajerskem, saj je iz tega konca Slovenije vseh pet reprezentantov, ki so nastopili na mladinskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju in osvojili kolajno na ekipni tekmi.Zanimivo. Na tistem koncu so očitno našli več fantov, ki so delavni, nadarjeni… Valovanje uspehov se je preneslo tja, Ljubljana in Kranj pa nista nič posebnega. Skakalni center Mostec je omejen glede širitve, ker je v zelenem pasu, zato ne moremo izvajati posegov, objekti so dotrajani, razvoj pa gre naprej.
Bili ste direktor nordijskih reprezentanc in nato predsednik SZS. Ali kaj pogrešate to delo?Zelo mi je ustrezalo, a sem bil glede na to, kako se lotevamo stvari kot družba, preveč napreden in revolucionaren. Pri skokih so že skoraj deset let nagrade enake – 10.000 švicarskih frankov za zmago na tekmi svetovnega pokala, pri vseh globalnih športih pa so se nagradni skladi zvišali. V globalni konkurenci športov te cenijo toliko, kolikršen je nagradni sklad, skoki pa so nišni šport z osmimi državami, ki premorejo kakovostne tekmovalce. Takšno stanje ustreza starejšim ljudem, ki vodenja skokov nočejo prepustiti drugim. Nobenih želja ni po dodatnih aktivnostih, boljših tekmah, večjih nagradnih skladih, popularnejših fantih, ki bi bili v slovenskem prostoru glede priljubljenosti na ravni Luke Dončića.
Kako je delovati kot predsednik SSK Ilirija v primerjavi s prejšnjimi funkcijami v skokih?Gonilna sila kluba je direktor Žiga Mandl, kot predsednik imam enkrat na mesec sejo izvršnega odbora, skušamo pridobiti sponzorje in pritiskamo na SZS, a je njena pomoč klubom manjša, kot je bila v časih, ko sem še deloval v ustroju SZS. Večina denarja gre za programe in zaposlene pri zvezi, medtem ko je v preteklosti del denarja, tudi do 100.000 evrov, šel v klube. V letu 2018 klubi nismo dobili nič, eno leto prej pa smo v Iliriji prejeli kombi, ker sem pritisnil, da smo klubi, Planica in skoki eno. Prepričan sem bil, da bo ta zgodba s pomočjo klubom stalnica. V preteklosti se je zaslužek od prireditev v Planici razdelil med vse discipline, ker so tako reševali različne finančne probleme.
