Biti eden najboljših vseh časov je seveda nekaj posebnega in avstrijski smučarski skakalec Thomas Morgenstern se lahko pohvali, da mu na svetovnih prvenstvih do zdaj ni bilo enakega. Z razlogom: kar osemkrat je naredil korak na najvišjo stopničko, v zbirki pa ima še dve srebrni in eno bronasto kolajno. Nadvse uspešen je bil tudi na olimpijskih igrah, saj je kar trikrat slavil zmago. Dovolj, da ga lahko okronamo za najboljšega vseh časov?
V svetovnem pokalu je začel nastopati leta 2002, star vsega 16 let, in kmalu pokazal svoj razkošni talent. Kljub temu bi lahko bilo njegove kariere konec, še preden se je dobro začela, a je hud padec sezono pozneje v Kuusamu, ko se je prekucnil zaradi močnega sunka vetra, preživel zgolj z manjšimi poškodbami. Do upokojitve v letu 2014 je na tekmah svetovnega pokala zbral kar 23 individualnih zmag. Skakal bi lahko še precej dlje, če na treningu v Bad Mitterndorfu 10. januarja pri padcu ne bi staknil hudih poškodb glave in pljuč. Za las je ušel smrti, ko je kmalu po odskoku izgubil nadzor nad smučmi in silovito strmoglavil na doskočišče. »Še vedno čutim bolečine, a iz dneva v dan napredujem. Ne vem, kdaj se bom vrnil na skakalnico, toda nisem pozabil, kako varno skakati, pa čeprav sem hudo padel že drugič. Me pa verjetno čaka nekaj dela s psihologom, vrnitev na skakalnico pa takšnem padcu ne bo enostavna,« je dejal le nekaj dni pa hudem padcu.
Resda je okreval in se vrnil na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je celo osvojil moštveno srebrno kolajno, toda prav na tej tekmi je v poklicni karieri skočil zadnjič. 26. septembra pa je na ves glas tudi zaradi psihičnih posledic padca razglasil svojo upokojitev. »Ob določenih dnevih imaš več sreče, kot jo imajo drugi. Zagotovo je zame in za družino 10. januar poseben dan, kajti pri hudem padcu je bila sreča na moji strani. Sem neskončno hvaležen,« je pred časom dejal oče treh hčera (med njimi sta tudi dvojčici Sara in Tina), ki se vsako leto na točno določen dan spomni začetka drugega življenja. Da je sprejel dobro odločitev, se je strinjal tudi njegov trener Heinz Kuttin, ki je slovo pospremil z naslednjimi besedami: »Thomas je bil zadnje čase zelo zamišljen. Bistvo vsega pa je, da je sprejel pravo odločitev. Zdaj lahko pozitivne vidike svoje kariere prenese v prihodnost.«
Skakalec, katerega rekordni polet je v dolžino meril 232 metrov (dosegel ga je 19. marca 2011 na velikanki v Planici), je ob športni upokojitvi dejal, da mu ne bo dolgčas, saj je med drugim tudi pilot helikopterja, s športom pa se bo tudi v prihodnje ukvarjal, predvsem s smučanjem, tekom na smučeh in kolesarjenjem. »Pilotiranje helikopterja z vidika fizičnega stresa ni pretirano zahtevno, psihično pa zelo. Treba je biti skoncentriran in natančen,« je dejal o svojem konjičku. Iz dneva v dan je hvaležen, da lahko polno živi, saj se zaveda, da je bil blizu temu, da bi do konca življenja sedel v invalidskem vozičku. »Počutim se blagoslovljenega,« se zaveda nekdanji zvezdnik, katerega zaščitni znak je postal prešeren nasmeh. Smučarski skoki pa so ostali le še lep spomin. Spomin na čase, ko je v svetovnem pokalu zbral kar 245 nastopov, dvakrat (v letih 2008 in 2011) slavil tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, enkrat (2011) pa bil najboljši tudi na prestižni novoletni turneji.
