Po zgodovinskem uspehu ženskih skokov prejšnji konec tedna, ko so Urša Bogataj, Nika Križnar in Ema Klinec v Oberhofu poskrbele za trojno zmago, celotna ekipa pa je za vrhunske nastope v svetovnem pokalu osvojila pokal narodov, je vse presenetila novica, da se poslavlja trener Zoran Zupančič.
Za 46-letnim strokovnjakom je sanjsko štiriletno obdobje, ki ga je kronal letos v Pekingu, ko je Urša Bogataj postala olimpijska prvakinja, Nika Križnar pa je v Slovenijo prinesla bronasto kolajno. Za sloves od selektorskega stolčka pa je doživel še zgodovinsko trojno zmago in potrditev odličnega dela z osvojitvijo pokala narodov. »Za mano je verjetno eden najbolj čustvenih dogodkov, ki so se mi zgodili in se mi težko še kdaj bodo. Poslavljanje in proslavljanje je bil koktajl vsega skupaj. Delo je zame opravljeno, priznam pa, da danes nisem veliko spal. Zjutraj sem odšel v hrib, da sem si malce sčistil glavo, sedaj pa odgovarjam na čestitke,« nam je v telefonskem pogovoru dan po zgodovinskem dnevu dejal Zupančič.
Slovenska ženska skakalna reprezentanca pred Zupančičevem vodstvom ni veljala za ekipno svetovno velesilo. Posamezne tekmovalke so bile sicer sposobne krojiti vrh svetovnega pokala na posamičnih tekmah, a tako dominantne ekipe, kot jo je imela letos, Slovenija še ni imela. »Pred mojim prihodom Slovenije ni bilo na nobenem seznamu dobitnikov kolajn. Vse prve zmage, vse, kar se je dosegalo z ekipo, bo vedno ostalo v posebnem spominu. V zadnjem obdobju smo pobrali praktično vse, kar se je dalo, in tudi tisto, česar nismo imeli v načrtu. Tukaj imam v mislih norveško turnejo. Če sedaj pogledamo seznam, je Slovenija na zelo visokem mestu. Za konec se je še Špela Rogelj poslovila v velikem slogu, letos se je velikokrat borila za stopničke. Žal ji veter ni bil naklonjen, da bi ji to uspelo. To je tekmovalka, ki je res cenjena, v tujini morda še bolj kot pri nas,« je na hitro povzel največje uspehe ob vodenju reprezentance in čustvene trenutke, ki mu bodo za vedno ostali v spominu.
Ženske skoke si želi videti še na višji ravni
Po vseh uspehih nas je še vedno zanimalo, zakaj je sprejel za številne presenetljivo odločitev. »Bitka je dobljena, vojna gre naprej,« se je sprva slikovito izrazil, kasneje pa je svoj odgovor malce podrobneje pojasnil. »To ni odločitev, ki sem si jo želel sprejeti. Je zagotovo najtežja, kar sem jih kadar koli sprejel. Morda bom nekoč ugotovil, da je bila tudi najbolj 'butasta',« je dodal v svoj zagovor. Ker stvari še vedno niso bile jasne, smo pobrskali še malce globlje. »Jaz grem sedaj na trg, a z nikomer še nisem v pogovorih,« je zavrnil možnosti, da bi že sprejel katero drugo ponudbo. »Ne gre niti za naveličanje ob vseh uspehih. Daleč od tega. Seveda pride do nekaj trenja v ekipi, kar je normalno na tako visoki ravni,« je zanikal tudi spore v ekipi, nato pa je dodal: »To odločitev sem sprejel, da bi ženske skoke spravil na še višjo raven. Moje srce je v ženskih smučarskih skokih in borim se za enakopravnost. Včasih je za višje cilje treba sprejeti tudi tako odločitev,« je bil njegov zadnji odgovor na temo o odstopu.
Sočasno, ko se govori o odstopu najuspešnejšega ženskega skakalnega trenerja pri nas, se že ugiba tudi o njegovem nasledniku, ki bo moral stopiti v zelo velike čevlje. »V nedeljo sem svojo trenersko zastavico simbolično predal pomočniku Anžetu Lavtižarju. On trenutno zagotovo najbolje pozna sistem delovanja ekipe. Odvisno pa je tudi od njegove odločitve in predvsem od odločitve tistih, ki odločajo o teh položajih,« je Zupančič namignil, kdo bi bil po njegovem mnenju najprimernejši naslednik. »Jaz sicer vrat nisem zaprl, želim si samo spremeniti stvari, a ne vidim možnosti, da bi jih kdaj lahko,« pa je komentiral teoretično možnost, da se premisli.
