Od prihoda v Predazzo je bilo na obrazu Nike Prevc mogoče videti, da je pred njo tekma življenja. 20-letnica iz Dolenje vasi v Selški dolini še nikoli ni nastopala na olimpijskih igrah. Čeprav v Predazzu pogrešamo malce olimpijskega duha, pa je ta na ramenih športnikov zelo prisoten. Najboljša skakalka zadnjih let, ki se spogleduje z zgodovinskimi dosežki vseh časov, se je zavedala, da je na ženski skakalni tekmi favoritinja številka ena.
Čeprav je bila prepričljivo najboljša na večini skokov za trening in tudi še v poskusni seriji na dan tekme, je bilo v zraku čutiti veliko napetost. Nika Prevc ni mogla pobegniti v izolacijo, saj je bila tudi med 3500 navijači na stadionu vsaj polovica Slovencev, ki so (upravičeno) pričakovali zlato kolajno. Vse skupaj je zlezlo pod kožo tudi izjemni Slovenki.
Prvega razočaranja ni bilo mogoče skriti
Največji zaklad smučarskih skokov v Sloveniji je ravno Nika Prevc, ki je rojena perfekcionistka. Še bolj kot sam rezultat jo zanima izvedba skokov. In ti zaradi pritiska v soboto niso bili na najvišji ravni; končni rezultat je pokazal, da je morala priznati premoč Norvežanki Anne Odine Stroem, ki je imela dan kot iz sanj. »V prvi seriji sem zapravila tisto, kar sem si najbolj želela,« je Nika Prevc povedala zbranim slovenskim pišočim novinarjem v mešani coni, ko je sicer že prejela srebrno kolajno, a še ni mogla zbrati misli.
Nika Prevc se je namreč v celoti zavedala, da vsa Slovenija od nje pričakuje zlato kolajno. Tudi na stadionu je bilo čutiti veliko razočaranja, ko so bili objavljeni uradni rezultati, da je Norvežanka premagala Slovenko. Vsi skupaj so potrebovali čas, da so zbrali misli, in že na podelitvi kolajn je bilo s tribun slišati vzklike »Nika, Nika …«, na obrazu slovenske šampionke pa je bil prisoten prvi nasmeh, ki pa je v prvih trenutkih pogovora z novinarji izginil in vsi prisotni kaj več kot minute kratkih odgovorov nismo dobili.
Šampionska reakcija
Nika Prevc, ki je imela v Predazzu podporo celotne družine, saj sta zanjo prišla navijat starša, brat Cene dela na Televiziji Slovenija, Peter je član strokovnega štaba, Domen pa bo v naslednjih dneh dobil priložnost na skakalnicah – manjkala je le mlajša sestra Ema, ki se ne ukvarja s smučarskimi skoki in je bila na šolskem izletu v Londonu (v Predazzo bo prišla za nastop na veliki skakalnici) – je potrebovala nekaj trenutkov z najbližjimi in nato pokazala šampionski obraz.
Zaradi dopinških obveznosti je sicer skoraj 10 minut zamudila na uradno novinarsko konferenco najboljših treh tekmovalk, a že v polni dvorani mednarodnih novinarjev je suvereno prijela za mikrofon in v angleščini suvereno odgovarjala na prijetna in manj prijetna vprašanja. Prikazala je obraz prave šampionke, čeprav nam je za trenutek že zastal dih, da je bilo razočaranje preveliko. Pri vsem skupaj je vedno poudarila, da ji največ pomeni podpora najbližjih. »Oni so moje zlato. Prav vsi so prisotni tukaj. Manjka le najmlajša sestra, ki je na šolskem izletu, a se bo pridružila kasneje,« je vsem zbranim zaupala Nika Prevc.
Živi svoje sanje
Po mednarodni novinarski konferenci je še enkrat navdušila, saj se je malce zavedela svojih napak iz mešane cone in je še enkrat stopila pred zbrane slovenske novinarje, kjer je tokrat odgovarjala suvereno in z nasmehom na obrazu. »Olimpijska tekma šteje največ v sezoni in pritisk je bil prevelik zame,« je priznala. »Živim svoje otroške sanje. Okoli vratu imam kolajno, o kateri sem sanjala kot majhen otrok. Sicer moram še najti trenutek, da si jo natanko ogledam, a pomeni mi zares veliko,« je povedala in se nato še enkrat dotaknila pomena olimpijskih iger.
»To je bila moja največja tekma v življenju. Pritisk je bil zares velik. Olimpijske igre so bile najpomembnejša tekma zame v tej sezoni. To je največji oder na svetu in tukaj moraš prikazati največ, kar znaš. Morda meni danes ni uspelo, a moja prva tekma je za menoj in sem izjemno vesela. Kolajno imam v žepu in to mi daje še dodatni zagon za naslednje tekme, da pokažem še več,« je odločna prva slovenska dobitnica olimpijske kolajne na igrah v Milanu in Cortini. Izgovorov, zakaj je bila druga, ni hotela iskati. »Zavedam se, da lahko skačem tudi bolje. Otvoritvena slovesnost v petek mi je prišla celo prav, saj je bila na sporedu pozno in sem bila zato utrujena ter sem spala zelo dobro.«
Prvi, ki je miril situacijo po srebrni kolajni, je bil glavni trener Jurij Tepeš. »Če s srebrno kolajno na olimpijskih igrah nismo zadovoljni, je z nami nekaj narobe,« je bil jasen nekdanji skakalec, ki je bil kar malce jezen po vprašanju, ali je prisotnega kaj razočaranja. »V življenju ne moreš zmagati v vsem. To so olimpijske igre in pritisk je bil zares velik. Sam sem vedel, da bodo na tekmi prisotne napake, ker je to normalno. Ampak glede na vse okoliščine še enkrat poudarjam – Nika je opravila izjemno delo,« je bil na srebrno kolajno svoje varovanke v prvem trenutku ponosen Tepeš.