Letos poteka 46. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Prvi vodilni tekmovalec v zgodovini skupnega seštevka svetovnega pokala je bil Avstrijec Toni Innauer leta 1979, ko je dobil uvodno preizkušnjo uvodne sezone svetovnega pokala v Cortini d'Ampezzo. Legendarni Avstrijec za nagrado še ni prejel rumene majice vodilnega, saj so to odgovorni pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) uvedli šele v sezoni 1988/89. Njen prvi nosilec je bil tako Nemec Dieter Thoma, ki je tistega leta dobil uvodno tekmo v Thunder Bayu v ZDA.
Ulaga začetnik slovenskih uspehov
V do zdaj polno izvedenih 45 sezonah in na uvodu 46. so tudi slovenski orli pustili pomemben pečat v zgodovinskih zapisih. Šest let od ustanovitve svetovnega pokala je Slovenija čakala na prvega vodilnega tekmovalca v skupnem seštevku. To je z zmago na uvodni tekmi sezone 1985/86 v Thunder Bayu postal Primož Ulaga, ki je zastopal še barve Jugoslavije.
»Ko danes gledam na svoj takratni uspeh, se vse zdi dokaj enostavno. V tistem času pa ni bilo tako. Skoki v Sloveniji oziroma Jugoslaviji niso bili na takšni ravni kot danes. Bili smo bolj kavbojci in tudi konkurenca je bila tedaj izjemna, saj so se za vrh borili skakalci iz več kot desetih držav in ni bilo tako kot danes. Tudi v naši reprezentanci je prevladovala mentaliteta, da je dobro, če si uvrščen v deseterico. Jaz sem bil drugačen. Bil sem prvi, ki sem verjel, da lahko zmagam. Moj cilj ni bil uvrstitev v deseterico, ampak sem želel zmagati. Temu primerno sem podredil svoj trening in vse. Tako se je tudi prva zmaga morala zgoditi, čeprav ni nihče verjel, da je to mogoče, jaz pa vedno sem verjel. Vse skupaj je bilo tudi vodilo za naslednje generacije, da je to v Sloveniji mogoče,« se danes svoje prve zmage v karieri in prvega vodstva Slovenca v skupnem seštevku svetovnega pokala spominja Primož Ulaga.
Triinšestdesetletnik takrat na žalost za svoj uspeh še ni prejel rumene majice in ima zato razumljivo drugačen pogled na simboliko, ki jo doživljajo tekmovalci od sezone 1988/90 dalje. »Danes se precej drugače gleda na rumeno majico in morebiten podpis na njej. V mojih časih pa se o tem ni razmišljalo, vsaj ne v naših krogih. Američani so iz svetovnih športnikov že znali delati zvezde, pri nas pa ni bilo tako. Zato sem tudi sam večino številk pustil kar na prizorišču in le hodil s tekme na tekmo. Danes bi verjetno storil kaj drugače, takrat pa nas ni nihče učil, da je to zgodovina in zgodba. Slovenci nikoli nismo imeli tega v sebi, da bi iz takšnih trenutkov znali delati odmevne zgodbe, kar je slabo, a tako pač je. Upam, da bo zdaj z novimi generacijami drugače,« ima svoje mnenje nekdanji smučarski skakalec, ki je sezono 1985/86 sklenil na šestem mestu v skupnem seštevku, vodilni tekmovalec svetovnega pokala pa je bil na devetih tekmah. Skupno zmago je tedaj osvojil legendarni Matti Nykänen.
Primož Peterka in Peter Prevc skupaj v rumenem kar 986 dni
Kar enajst let je Ulaga čakal na svojega naslednika na vrhu sveta. To je 15. decembra 1996 v Harrachovu postal Primož Peterka. Moravški orel je v sezoni 1996/97 prvič v svoji karieri uspešno pripeljal rumeno majico do Planice, čeprav mu je prestižno majico za dve tekmi vmes odvzel Dieter Thoma. Popularni Peti je že naslednjo sezono znova osvojil veliki kristalni globus, svojo zadnjo rumeno majico pa je nosil na tekmi v Trondheimu leta 2002, kamor je prišel kot vodilni tekmovalec svetovnega pokala z uvodne postaje v Ruki.
Primož Peterka je bil v svoji bogati karieri kar 602 dneva ponosni lastnik majice vodilnega v skupnem seštevku po podatkih portala skijumping.pl. V tej statistiki se mu je do zdaj od Slovencev najbolj približal Peter Prevc, ki je imel majico vodilnega 384 dni, a jo je nosil na desetih tekmah več kot Primož Peterka. Skupno sta oba Slovenca imela majico vodilnega skoraj tisoč dni oziroma natančno 986 dni.
Za Kranjca je bil to poseben občutek
Med obema najboljšima slovenskima skakalcema vseh časov je slast rumene majice, pa čeprav le za eno tekmovanje, okusil tudi Robert Kranjec. Leteči Kranjčan je kot vodilni zapustil Ruko v sezoni 2005/06, ko sta bila v enem dnevu izpeljani dve tekmi. Kranjec je bil tretji in prvi, imel je enako število točk kot Janne Ahonen, a je rumena majica pripadala Slovencu, ki je imel na svojem računu zmago. Ledeni Finec je bil na obeh tekmah drugi. »Spomnim se, da sta bili dve tekmi v enem dnevu, sam pa sem bil v formi in na drugi tekmi tudi zmagal. Lepo je bilo,« se nepozabnih trenutkov spominja Robert Kranjec.
»Predvsem tisti občutek, ko si prvič nadeneš rumeno majico, je nekaj posebnega. Seveda je bilo nato izjemno tudi v Lillehammerju nastopati kot zadnji v prvi seriji, kar tisti trenutek pomeni, da si najboljši na svetu,« ima 44-letnik še danes lepe spomine na dneve v rumenem.
Z občutki Roberta Kranjca sta seznanjena še dva slovenska orla. Njuni občutki so še čisto sveži, saj si je Anže Lanišek prvič v karieri rumeno majico nadel po tekmi na veliki napravi v Falunu v tej sezoni, Domen Prevc pa je rumene občutke po devetih letih obudil z dvema zmagama v Wisli. »Izpolnile so se mi sanje,« je na Švedskem tedaj dejal Anže Lanišek, Prevc pa ima pogled usmerjen tudi v prihodnost. »Rumena majica prinaša pritisk in odgovornost, zato moram ostati zbran, da me ego in rumena majica ne bosta ponesla previsoko,« pravi Domen Prevc, ki bo ta konec tedna vodstvo v skupnem seštevku branil v njem ljubem Klingenthalu.
