Z ekipo Nemčije je bil olimpijski podprvak v Vancouvru, moštveno kolajno ima tudi s svetovnega prvenstva v poletih in kar tri s klasičnega nordijskega svetovnega prvenstva. V svetovnem pokalu je nastopil na 312 tekmah, trinajstkrat je stopil na stopničke, le trikrat od tega na posamičnih tekmah, kjer pa ni dosegel zmage. Šestinštiridesetletnik, ki je prve skakalne korake naredil v smučarskem klubu v Berchtesgadnu, se je že v času kariere preselil v bližino Oberstdorfa, kjer živi še danes. Nenavadno je, da se je nekdanji profesionalni skakalec po koncu kariere poslovno znašel v nordijski kombinaciji, saj je Neumayer danes koordinator tekem celinskega pokala za to disciplino.
V Nemčiji je običajno, da se mladi športniki do okoli petnajstega leta ukvarjajo z nordijsko kombinacijo in smučarskimi skoki hkrati. Vam je bilo zato lažje sprejeti izziv koordinatorja celinskega pokala v nordijski kombinaciji?
Nikoli nisem bil nordijski kombinatorec. Ker sem bil vse življenje le na skakalnih smučeh, je bilo zame kar stresno postati koordinator za Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) in tekme v nordijski kombinaciji. Do sprejema funkcije sem bil morda petkrat v življenju na tekaških smučeh, a kot predstavnik tega športa sem se zavedal, da se ga moram naučiti. Na srečo sem se kar hitro priučil in danes z veseljem stopim na tekaške smuči.
Nordijska kombinacija ima težave z obstojem. Kako vi vidite ta šport?
Potem ko je mednarodni olimpijski komite sprejel odločitev, da nordijske kombinatorke ne morejo nastopiti na olimpijskih igrah leta 2026, se je šport znašel v velikih težavah. Zame je to žalostno, saj nordijsko kombinacijo vidim kot izredno zanimiv šport. Tekmovalci so med najboljšimi na svetu v dveh povsem različnih disciplinah, ki potrebujeta drugačen pristop k treningu. Žal je naša največja težava v tem, da izvedba tekmovanja potrebuje čas. Mladi danes ne želijo gledati televizije vse dopoldne, želijo si hitrih potez. Ker ni novih gledalcev, je zanimanje za sponzorje manjše in šport zaide v težave.
Nam lahko kot odgovorni za tekme celinskega pokala v nordijski kombinaciji in kot nekdanji vrhunski tekmovalec podate mnenje o potezah žirije, ki so razburile skakalni šport ob koncu novoletne turneje?
Tako kot ste rekli, imam na tovrstne situacije različna pogleda. Kot član žirije vidim razloge, zakaj je v Bischofshofnu počakala in poskušala poskrbeti za enakovredne razmere za vse tekmovalce. Seveda pa tudi sam še čutim ta adrenalin tekmovalca in v tem primeru lahko zagotovim, da deset- ali petminutno čakanje tekmovalcu na vrhu naleta ne pomaga. Mišice se ohladijo, skakalni čevlji povzročajo bolečino, glava začne delovati in smučina postane počasnejša. Skupek vsega zagotovo poskrbi za nekaj odstotkov slabši skok in teh nekaj odstotkov je letos namesto zmage pomenilo končno tretje mesto. Še vedno gre za super rezultat, a povsem razumem jezo Stefana Krafta v tistem trenutku.
Bi morala žirija tekmovanja v tistem trenutku bolje prebrati situacijo? Vendarle govorimo o boju za končnega zmagovalca novoletne turneje.
Tega raje ne komentiram. Moje mnenje je, da so člani žirije imeli dovolj izkušenj. Vedno pa vsi mislimo, da bi stvari lahko izpeljali bolje. Povem lahko le to, da je včasih težko biti član žirije.
Kako težko je na novoletni turneji spremljati neuspehe rojakov? Ne nazadnje je Sven Hannawald kot zadnji Nemec zlatega orla osvojil takrat, ko ste vi praktično šele začenjali nastopati na najvišji ravni.
Tisto leto, ko je zmagal Hannawald, sem bil zmagovalec skupnega seštevka celinskega pokala in sem priložnost na tekmah najvišjega ranga dobil le občasno. A skoki so bili takrat v Nemčiji izredno priljubljeni. Zaradi uspehov Martina Schmitta in potem še zaradi Svena, ki je kot prvi zmagal na vseh štirih tekmah. Zakaj danes ni takšnih uspehov, je težko razložiti. Pritisk je bil vsako leto podoben, le naracija zgodb je drugačna. Danes mediji radi prikazujejo le šampione in poražence, vsak bi rad poročal o čem senzacionalnem. To ni pravi način in potem pridemo tudi do tega, kar je bilo letos, da je bil Pius Paschke slab, saj na novoletni turneji ni dosegel rezultatov z začetka sezone, a dejstvo je, da še vedno ni bil slab.
Kako pa vidite avstrijsko premoč? Ste tudi v vaših časih toliko časa namenjali opremi tekmecev?
Ko danes nekdo tako prevladuje kot Avstrija, se vsi sprašujejo o materialu. To ni dobro in je le voda na mlin Avstrijcem. Ko se začneš ukvarjati z opremo drugih, izgubiš osredotočenost na delo na skakalnici, ki je še vedno najpomembnejša. Žalostno je to, da danes eni razmišljajo le o tem, kako narediti prevelik dres, ne vlagajo pa truda v trening. Le dolgoletno garanje na skakalnici in v telovadnici prinese dolgotrajne uspehe. V mojem času dresi in smuči sprva niso bili v središču pozornosti, a se je to iz leta v leto spreminjalo in sem doživljal, kako so nekateri tekmovalci začeli nazadovati zaradi izgube osredotočenosti na skoke. S svojo funkcijo želim šport narediti pošten, zato vedno preverjamo material, da ni goljufanja. Želel bi si, da bi bil šport bolj podoben tistemu pred dvajsetimi leti, a vem, da tako ne bo nikoli več.