Smučarski skakalci, ki so tekmovali na 25. zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Cortini 2026, so večinoma že doma in lahko slavijo svoje uspehe z najbližjimi ali pa pri njih iščejo uteho po slabših nastopih. Prihod domov je bil zagotovo lažji tistim, ki so v skakalnem centru Giuseppeja Dal Bena osvojili kolajno.
Da bo tri osvojene kolajne lahko pokazal svojim najbližjim, bo moral še malo počakati Ren Nikaido. Japonski skakalci namreč po olimpijskih igrah niso odpotovali domov, saj jih že naslednji konec tedna čaka nadaljevanje svetovnega pokala, ko bodo tekmovali na poletih v Kulmu. V letošnji sezoni je 24-letnik naredil velik preskok na poti do svetovnega skakalnega vrha. Z značilno agresivno japonsko tehniko je bil tudi v Predazzu najbolj trd oreh Domna Prevca in ga je na veliki napravi po prvi seriji celo ogrožal ob pohodu na Olimp.
Risanke in igrice ter
velika samozavest
Predstavnik novega rodu japonskih skakalcev je v letošnji sezoni v izjemni formi. Že na tekmah svetovnega pokala je s sedmimi uvrstitvami svetovnega pokala nakazal, da bo na olimpijskih igrah izjemno vroč. Sam pri sebi je največ samozavesti črpal iz Innsbrucka, kjer v času med sezono prebiva, ko je prvič v karieri zmagal na tekmi svetovnega pokala. Tudi na svetovnem prvenstvu v poletih je osvojil bronasto kolajno in bil glavni mož pri pohodu Japoncev do prvega ekipnega zlata. Po izjemnih treningih na veliki skakalnici v Predazzu se je spogledoval tudi z olimpijskim zlatom. »V žepu imam že dve bronasti kolajni. S tem sem zadovoljen. A na veliki napravi grem po zlato. Domna Prevca sem v tej sezoni enkrat že premagal, zakaj ga ne bi še enkrat,« je tudi v intervjujih pred največjo tekmo kariere Ren Nikaido izkazoval svojo veliko samozavest in odločnost.
Na tak način je tudi pristopil k tekmovanju, kjer je vodil po prvi seriji, na koncu pa zaključil na drugem mestu s srebrno kolajno. »Malce sem jezen nase in razočaran, ker sem si želel zlate kolajne. Žal mi je, ker se ne morem v celoti veseliti tega uspeha,« je tudi po tekmi ostal zvest samemu sebi. Skakalec iz dežele samurajev je tipičen predstavnik nove generacije skakalcev. Na treningih zelo trdo trenira in veliko časa namenja podrobnostim. V prostem času pa ga zanimajo predvsem igralne konzole, čas si krajša tudi z gledanjem prepoznavnih japonskih animiranih risank.
Poljaki Kacperja Tomasiaka primerjajo z družino Prevc in Adamom Malyszem
Uspehi Rena Nikaida v tej sezoni so dobri za popularnost smučarskih skokov, a za njihov obstoj je še bolj dragocen novi poljski skakalni diamant. Ko sta na srednji napravi v Predazzu Kamil Stoch in Pawel Wasek skočila premalo za uvrstitev v finale, so poljski novinarski kolegi takoj izbrskali podatek, da je imela Poljska na olimpijskih igrah na posamični tekmi le enega finalista nazadnje leta 2006 v Torinu. Takrat je Adam Malysz osvojil bronasto kolajno. »Na kaj takega tokrat ne moremo računati,« so nam v Italiji dejali poljski kolegi, ki pa so se morali ugrizniti v jezik.
Kacper Tomasiak pri 19 letih še nikoli ni stal na odru za zmagovalce na tekmah svetovnega pokala, v Predazzu pa je zablestel v vsem svojem sijaju. Z izjemno mirnostjo je prenesel pritisk olimpijskih iger in s skoki obsedeno državo znova dvignil na noge. Najprej je zablestel s srebrom na srednji napravi, nato pa dodal še bron na veliki in skupaj z Wasekom še eno srebro kolajno na ekipni tekmi dvojic. »Hvaležen sem za vse primerjave z Adamom Malyszem. On je moj vzornik. Sicer pa so za menoj izjemne olimpijske igre, kjer mi največ pomeni ekipna kolajna, saj je slaviti z reprezentančnim kolegom nekaj neprecenljivega,« je svoje olimpijske igre povzel Kacper Tomasiak.
Ob prihodu domov najprej zahvalna maša
Še bolj kot primerjave z legendarnim poljskim skakalcem so zanimive primerjave z družino Prevc. Tudi družina Tomasiak namreč šteje pet otrok, Kacper pa ima vlogo Petra Prevca, saj je najstarejši. Za njim prihajajo še trije bratje (Konrad, Filip in Jan) ter sestra Emilia. Tudi Konrad in Filip se že ukvarjata s smučarskimi skoki in sta oba zelo obetavna. Jan je še premajhen za vpis v šolo skokov, Emilie pa – enako kot najmlajše članice družine Prevc Eme – skoki ne zanimajo.
Družini Tomasiak in Prevc pa imata še eno skupno točko, saj otroci v obeh odraščajo v krščanski vzgoji. Pri Poljakih je ta še bolj intenzivna in jo je povzel tudi Kacper Tomasiak. Ob prihodu domov z olimpijskih iger se je tako najprej odpravil v domačo cerkev in obiskal zahvalno mašo, kjer je na oltar položil svoje kolajne in se zahvalil bogu za svoje uspehe na tekmovanju pod petimi krogi.