Domen Prevc v letošnji sezoni nadaljuje tam, kjer je končal lansko, v kateri je postal svetovni prvak na veliki skakalnici na prvenstvu v Trondheimu in v Planici postavil nov svetovni rekord v letenju na smučeh – 254,5 metra. V letošnji sezoni na devetih tekmah le na dveh ni stal na stopničkah za zmagovalce. Svojo formo stopnjuje, saj je v nizu zmagal na zadnjih štirih tekmah v Visli na Poljskem in Klingenthalu v Nemčiji. Z njim smo se pogovarjali po treningu v sredo v deževni Planici.
O tem, ali je njegovo življenje kaj drugačno, odkar je v rumeni majici vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Da. Je napornejše. Medijska pozornost je veliko večja, kar mi trenutno ne ustreza najbolj. (Smeh.) Raje se osredotočam na skoke. Vem, da je to stavek, ki ga stalno ponavljam. Priznam, da se je v zadnjem času nabralo veliko stvari, zato moram paziti, kam usmerjam energijo.
O tem, ali je pričakoval, da bo tako dober na začetku sezone, ali je presenetil tudi samega sebe.
Vedel sem, da sem dober. Vesel sem, da so se štiri tekme končale z zmago, a obenem je tudi odgovornost za naprej, da zadržim fokus. Upam, da mi bo to uspevalo čim dlje časa.
O razlogih, zakaj je v letošnji sezoni domala nepremagljiv za konkurenco.
Začne se s spustom s startne klopi, saj je pomembno, kakšna je vožnja v počepu in kakšna je podlaga. To je osnova, da nato v zraku lahko sprostim čim več energije. V skokih so pomembni mikroobčutki. Odpravil sem napake, ki sem jih delal v minulih letih. To je bil dolgotrajen proces, ko smo vse poletje iskali najboljše rešitve. Veliko je bilo vaj za ravnotežje in iskanja impulzov, ki mi pomagajo skozi sezono.
O tem, kaj je spremenil, da zdaj ostaja zbran na tekmah.
Morda sem na življenje začel gledati malo drugače, da nimam več veliko let na razpolago za športno kariero. Če so prioritete postavljene, pride tudi vse drugo z dobrimi skoki in formo.
O tem, kako skrbi za regeneracijo, saj pravi, da ga načenja utrujenost.
Trenutno zelo slabo. Stvari se nabirajo. Ne gre le za večje število obveznosti. Ego je treba dati na stran in poskrbeti zase. Ne morem gledati le na to, kako bom vsem ugajal. Morda s tem včasih koga razjezim. Vsak, ki me sreča, meni, da mi lahko vzame deset minut časa. Počasi to postane utrujajoče. Velikokrat moram reči, dovolj je, se obrniti in iti naprej po svoje. Najprej moram poskrbeti zase, tudi če je kdo užaljen in jezen.
O tem, kako težko je ostati miren ob vseh uspehih in evforiji navijačev.
Ni težko ostati miren. Bolj moram krotiti nervozo. Ker vem, da je sezona še zelo dolga, nisem evforičen. Ukvarjam se predvsem s tem, da bom uspešen na dolgi rok, zato me zanima, kako je organizirano potovanje na tekmo, kakšne so vozni redi letal, kje bomo spali … Dobro se zavedam, da se stvari zelo hitro obrnejo. Lani je bil na začetku sezone zelo močan Nemec Pius Paschke, ki je nanizal šest zmag zapored, nato pa se je nenadoma obrnilo. Od drugih se učim tako, da jih opazujem ter vidim, kaj lahko naredim boljše.
O tem, kako nanj gleda konkurenca.
To je bolj vprašanje za tekmece kot zame. Vsem se zdi zanimivo, kar počnem. Marsikomu moji uspehi niso všeč, marsikomu pa je tudi všeč vse, kar mi uspeva. Z Rjojujem Kobajašijem sva vedno vesela, ko je drugi uspešen. Vseskozi se podpirava. Ko izvede dober skok, je to užitek gledati.
O preverjanju opreme, saj mora v zabojnik za meritve po vsakem skoku.
Pričakovano. Tudi v preteklosti je bilo veliko preverjanj opreme. To je del skokov in me ne moti.
O tem, da je bil v soboto po tekmi v Klingenthalu glede opreme na skrajni meji.
Šlo je za obseg dresa, ki se je raztegnil, a je bil še vedno v mejah pravil. Limit je nekaj, česar nočem izzivati in hoditi po robu. Sploh zdaj, ko skačem dobro. Pomembno je, da sem glede tega previden.
O tem, kako pomembna je oprema za uspeh.
Pomembno je, da naredim kakovostne teste. Ko jo izbereš, ji je treba zaupati. Seveda vseskozi iščem tudi stvari, ki jih lahko še izboljšam.
O tem, kako je zmagovati skupaj s sestro Niko na istem prizorišču, kot je bilo na tekmah v Visli in Klingenthalu.
Nisva imela nobenega skupnega proslavljanja.
O tem, kakšne spomine ima na Engelberg, kjer bo konec tedna z dvema tekmama generalka za novoletno turnejo.
Spomini so lepi. Tam sem prvič v karieri stal na stopničkah skupaj z bratom Petrom in legendarnim Japoncem Noriakijem Kasaijem. Vseskozi ponavljam, da je treba priti na vsako prizorišče zbran in osredotočen. Nič ni samoumevno, ampak je treba narediti vse, kar znaš, da pridejo takšni tedni, kot so bili minuli. Upam, da jih bo še nekaj.
O tem, ali mu misli že kaj uhajajo k novoletni turneji, kjer bo glavni favorit za zlatega orla.
Ne še. Vse je podrejeno Engelbergu, torej kdaj potujemo, kdaj bodo na prizorišču treningi in aktivacija mišic. Razmišljam o tem, kako bom izpeljal stvari v tednu pred novoletno turnejo, da bom na start v Oberstdorf prišel čim bolje pripravljen. Tudi če so božični prazniki, ne bom popolnoma prost, ampak je treba poskrbeti zase in opraviti nekaj treninga. Dovolj prostega časa bomo imeli po sezoni.
O dosedanjih izkušnjah z novoletno turnejo.
Raznovrstne. Bile so dobre in slabe turneje. Eno leto je bilo zelo pozitivno, naslednje zelo negativno. Treba je iti od tekme do tekme in pokazati vse, kar znaš.