Zaradi zgoščenosti tekem na štirih povsem različnih profilih skakalnic ima svoje zakonitosti in le največji asi se izognejo vsem pastem, da na koncu v Bischofshofnu dvignejo prestižno nagrado, ki je v zadnjem času zlati orel. Slovenija je na prvega kralja turneje čakala kar 44 let – leta 1997 so okronali Primoža Peterko. Nato 19 let na slavje najboljšega slovenskega skakalca vseh časov Petra Prevca leta 2016 in nadaljnjih deset let na podvig Domna Prevca. Mimogrede: velesila Nemčija na zmagovalca čaka že od leta 2002, torej 24 let.
Veliko več je skakalcev, ki so na turnejo prišli kot vodilni v svetovnem pokalu in nato v vlogi favorita številka ena pogoreli, kot pa tistih, ki so bili najboljši v seštevku osmih skokov. Med tistimi, ki je izkusil obe plati, je tudi letošnji junak Domen Prevc. Leta 2017 je še kot najstnik, saj je bil star 17 let, na start v Oberstdorf prišel kot veliki favorit v rumeni majici, prepričan, da ga nič ne more ustaviti, a je že na uvodni postaji pogorel s 26. mestom. Ko se je letos znašel v enaki vlogi, ni naivno razmišljal, da je najboljši na svetu, ampak je vedel, da bo uspehe nadaljeval le, če bo ostal osredotočen, miren in skromen.
Vzpon Domna Prevca se je začel, ko je brat Peter sklenil izjemno kariero in je lahko dokončno stopil iz šampionske sence starejšega brata. Vseskozi je imel sloves izjemno radoživega in pogumnega, a tudi malo neresnega tekmovalca, saj so ga poleg skokov zanimale še številne stvari (hitri avtomobili, kriptovalute …), ki so mu jemale zbranost in zagnanost. Ni bil garač, da bi od njega v potokih tekel znoj že na treningih poleti, ampak se je skokov resno začel lotevati šele jeseni s prepričanjem, da bo do tekem na letalnicah nekako že ujel formo. Bil je specialist za letalnice, saj zna najbolje med vsemi izkoriščati vsako sapico vzgonskega vetra. Z nameček ga je mati narava obdarila z izjemno gibljivimi gležnji ter talentom za aerodinamično držo telesa in smuči med letom, s čimer zmanjša zračni upor in poveča hitrost, kar mu prinese daljši skok.
Preboj iz letalca v vrhunskega skakalca mu je uspel lani, ko je postal svetovni prvak na veliki skakalnici v Trondheimu. Dobil je sloves skakalca, ki se ne znajde le ob pomoči vzgonskega vetra, ampak skače daleč tudi, ko mu veter piha v hrbet. Največjo preobrazbo in napredek je naredil na psihičnem področju s svojo mirnostjo, potrpežljivostjo, vztrajnostjo in osredotočenostjo na proces treninga in najmanjše detajle pri opremi že od aprila naprej. Pokazal je neverjetno zanimanje za stalno rast in izboljšave, zato lahko presega meje mogočega, kot je bil svetovni rekord v Planici 254,5 metra.
Manjša črna pika turneje je rdeči karton Timiju Zajcu, ker je na nemškem delu turneje dvakrat kršil pravila o velikosti dresa, iz česar so tujci takoj sklepali, da vsi Slovenci uporabljajo nedovoljene trike, zato je Domen Prevc tekmovalec z največ kontrolami v zgodovino skokov. Zajc je po prvi diskvalifikaciji v Oberstdorfu tudi sam dobesedno izzival funkcionarje FIS z zapisom na družbenih omrežjih, da se dres lahko raztegne. A tudi slovenska reprezentanca se strinja s pravili, da letos ni tolerance niti za milimeter.
Sedemintridesetletni Robert Hrgota, ki ima med vsemi v karavani najmlajši strokovni štab, je v vlogi selektorja razrešil še zadnjo veliko uganko, potem ko je pobral najprestižnejše kolajne na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pet let je na novoletnih turnejah doživljal razočaranja, a obenem kazal sposobnost, da je ekipo dvignil do višav po slabših dosežkih na prelomu leta. Zdaj je pred izzivom, da izjemno formo ekipe zadrži do olimpijskih iger in nato do finala konec marca v Planici. x