Devetindvajsetletni Domžalčan, ki si je dom ustvaril na Mlaki na obrobju Kranja, ima z velikih tekmovanj že sedem kolajn, a še nobene olimpijske. Debitantski olimpijski nastop pred štirimi leti v Pekingu se mu je popolnoma ponesrečil, saj je tekmoval le na preizkušnji posameznikov na srednji skakalnici, kjer je zasedel 13. mesto.
Uspešnejši je bil na svetovnih prvenstvih, s katerih ima šest kolajn. S prvenstev v nordijskem smučanju ima dve zlati kolajni z moško ekipo (Planica 2023, Trondheim 2025), srebrno z mešano ekipo (Trondheim 2025) in dve bronasti med posamezniki na srednji skakalnici (Oberstdorf 2021) ter z mešano ekipo (Planica 2023). S svetovnih prvenstev v poletih ima zlato kolajno z ekipo (Vikersund 2022), medtem ko na prvenstvu 2024 na Kulmu ni nastopil zaradi poškodbe. Njegov moto je: v življenju je vredno pustiti sled.
Kdaj vas je začela tresti olimpijska mrzlica?
Šele po tekmah za svetovni pokal v Willingenu. Olimpijske igre so bile malo v mislih že prej, saj sem moral urediti nekatere stvari. Ena takšnih so bile vstopnice za olimpijske tekme, potreboval sem dve, eno za ženo Nastjo in drugo za svojo terapevtko Meto.
Na olimpijske igre pred štirimi leti v Pekingu ste dopotovali kot glavni slovenski adut, nato pa ste nastopili le na srednji skakalnici, kjer ste zasedli 13. mesto, na preostalih treh tekmah pa niste nastopili, ker ste izgubili interni boj za mesto v ekipi. Kolikokrat se še spomnite na dogajanje na Kitajskem?
Kar se je dogajalo v Pekingu, naj tam tudi ostane. Takoj po dogodkih v Pekingu sem obrnil nov list in se ne oziram več nazaj. Ne glede na to, kaj se mi je zgodilo, je dobro, da imam za seboj eno olimpijsko izkušnjo. Obenem se vsaka tekma začne tako, da imamo vsi nič točk.
Če ne upoštevamo tekmovanj, kako ste doživeli olimpijske igre v Pekingu?
Težko je veliko povedati, saj je bilo to obdobje epidemije koronavirusa in smo morali vsak dan oditi na testiranje. Olimpijsko življenje z maskami na obrazu ni bilo prijetno. V seštevku vsega, kar se mi je zgodilo, so bile to zanimive igre.
Tudi letošnje igre v Italiji bodo posebne, saj so tekmovališča zelo oddaljena med seboj in športniki ne boste imeli skupne olimpijske vasi.
Lepo bi bilo, če bi imeli le eno olimpijsko vas, v kateri bi bili vsi skupaj. Želim si, da bi bila prizorišča drugih športov bližje, da bi si lahko ogledal kakšno tekmovanje. Ne preostane nam nič drugega, kot da se s tem sprijaznimo. V Italijo grem z namenom, da bom čim bolj užival in čim bolje skakal.
Katere druge športe bi si ogledali, če bi imeli možnost?
Zelo zanimivo mi je hitrostno drsanje. V živo bi rad videl, kako izgleda tekmovanje v curlingu. Tudi smuk v Bormiu bi bil zanimiv, da vidiš in slišiš, kako tekmovalec prileti mimo. Adrenalinska sta tudi bob in še posebej skeleton, ko tekmovalec leži z glavo naprej in nima zavor.
Kako velik prijatelj ste s skakalnicama v Predazzu?
Tako kot z vsako drugo. Obe poznam, vem, kaj lahko pričakujem. Po tekmah za poletno veliko nagrado so naredili nekaj popravkov, a ju nato nismo preizkusili. Uradni treningi v Predazzu bodo povsem dovolj, da ju spoznam.
Na kateri skakalnici imate večja pričakovanja?
Na obeh enaka. Na vsaki bo treba skočiti na vso moč.
V svetovnem pokalu ni tekem na srednjih skakalnicah.
Tekem res ni veliko, so pa srednje naprave sestavni del smučarskih skokov. Na vseh skakalnicah, od najmanjših do letalnic, je treba na zaletišču počepniti in skočiti. Na srednjih skakalnicah so tekme zaradi majhnih razlik običajno zelo zanimive. Bomo videli, kako bo v Predazzu. Upam na lepe tekme s čim manj zapleti.
Včasih so bile na olimpijskih igrah klasične ekipne tekme s štirimi skakalci. Letos takšne preizkušnje ne bo, ampak le ekipna tekma dvojic. Kakšno je vaše mnenje?
Lepše bi bilo, če bi imeli klasično ekipno tekmo. Ker so zmanjšali kvote za moške, se pač moramo prilagoditi novemu sistemu tekmovanja.
Kako gledate na to, da imata Slovenija in Norveška kot skakalni velesili v moški konkurenci le po tri tekmovalce?
Zanimivo. Na olimpijskih igrah mladih je imela vsaka država le enega predstavnika. Tako se je pač zgodilo. Pravil ne morem spreminjati, kvote so podeljene. Dolgo časa sploh nisem vedel, kako se delijo kvote. Vem le, da če si dovolj dober, imaš zagotovljeno vozovnico za olimpijske igre.
V letošnji sezoni imate tri zmage, v skupnem seštevku svetovnega pokala ste četrti, čeprav ste izpustili tekmo v Saporu. Ali ste s formo zadovoljni?
Forma je povsem v redu. Treba jo je vsaj zadržati in po možnosti stopnjevati. Moram biti odločen. Ne smem se obremenjevati z rezultatom, ampak uživati v tem, kar delam.
Je oprema za olimpijski nastop že izbrana?
Ne še povsem. To počnem te dni. Približno vem, kaj potrebujem. Velikokrat sem se že opekel, zato zmagovalnega konja ne bom menjal. Večinoma ostajam pri tistem, kar imam že doslej. Težko je bilo izvajati testiranja na tekmah svetovnega pokala, saj je zaradi olimpijskih pravil potisk dresov drugačen. Najboljša možnost za testiranje je bil trening doma v miru, kjer sem si vzel več časa in naredil tudi kakšen skok več, da se pravilno odločim.
V svoji bogati zbirki uspehov še nimate olimpijske kolajne. Koliko ste obremenjeni s tem?
Nič. Glede tega se ne vznemirjam. Vsak si jo želi osvojiti. Olimpijska kolajna se pač zgodi. Imam sicer dve olimpijski kolajni z iger mladih. Treba je iti lepo korak za korakom. Glede na sezono imam zelo dobre temelje, zdaj pa je pomembno le še to, da se na pravilen način uravnotežim. Le tako bom v Predazzu pokazal vse, kar imam v sebi.