Za slovensko moško reprezentanco v smučarskih skokih je ena najuspešnejših sezon. V svetovnem pokalu so med posamezniki na stopničkah stali 20-krat, na tekmah ekip trikrat in v pokalu narodov osvojili tretje mesto. Na svetovnem prvenstvu v Planici so osvojili dve zlati kolajni in eno bronasto.
Anže Lanišek – ocena 9: Vzorčni primer, kako prehodiš trnovo pot od velikega talenta do asa, ki se je učil na lastnih napakah. Če v mladosti ne bi imel angela varuha v klubskem trenerju Alešu Selaku v SSK Mengeš, bi ga trenerski teoretiki iz knjig že zdavnaj odpisali. V primeru Kubacki je pokazal tudi izjemno človeško plat. Pri 26 letih je končno postal svetovni zvezdnik in že tretjo sezono je številka ena slovenske reprezentance. Izjemna sezona v znamenju številke tri v skupnih seštevkih: svetovni pokal, novoletna in norveška turneja, posebno točkovanje poletov in pokal narodov z reprezentanco. Najboljši skakalec reprezentance na svetovnem prvenstvu v Planici na ekipnih tekmah, ko je v slogu kapetana Slovenijo pilotiral do zlate in bronaste kolajne. Za popolnost mu je v Planici manjkala le kolajna na tekmah posameznikov. Njegov zaščitni znak je, da vsak skok konča s telemarkom.
Timi Zajc – 8,5: Od upornika do zbiralca kolajn, ki jih ima z velikih tekmovanj že sedem, manjka pa mu konstantnosti za svetovni pokal. Če ne bi bilo njegovega zapisa na instagramu decembra 2020 v Planici, ne bi bilo uspehov Slovenije v zadnjih treh sezonah. Zaradi izjemne samozavesti tekmovalec za velike tekme. V Planici se počuti kot v dnevni sobi doma v Hramšah. Na svetovnem prvenstvu z dvema zlatima in eno bronasto kolajno številka ena moških tekem, za konec zmagovalec poletov na finalni tekmi sezone. Na ostalih tekmah je le še enkrat na odru za zmagovalce (drugo mesto na poletih na Kulmu), a vseeno osmi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Potem ko je v Willingenu padel pri 161,5 metra, se je v njem naselil strah pred ekstremno dolgimi poleti, ko na doskočišče pada z velike višine, zato mu je trener Hrgota hazardersko tudi za tri mesta znižal nalet, a je vseeno zmagal. Potencial za veliki globus in zlatega orla, nima pa (še) karizme in skakalne inteligence Petra Prevca.
Žiga Jelar – 7: Veliko mam bi ga imelo za zeta, med novinarji pa je priljubljen sogovornik. Odličen glasbenik, da dekleta kričijo, ko v roke vzame kitaro in zapoje. Zvin gležnja, težave s kolenom in bolezen (na zaletišče planiške letalnice je prišel neposredno iz bolniške postelje in bil šesti) so mu otežili sezono, ki pa je vseeno uspešna. Trdni člen zlate ekipe v Planici, 17. v skupnem seštevku svetovnega pokala, v katerem je bil drugi na okrnjeni tekmi v Rasnovu.
Lovro Kos – 7: Samorastnik iz Ilirije, ki si drese šiva sam. Šele drugo sezono član reprezentance, ki je specialist za novoletno turnejo. Na prvenstvo v Planico je prišel prepričan, da bo kot rezerva le gledalec, a je bil nato zanesljivi člen zlate ekipe. V skupnem seštevku svetovnega pokala na 22. mestu z dvema uvrstitvama med deset: sedmi v Oberstdorfu in osmi v Lahtiju.
Domen Prevc – 7: Eden zadnjih klasičnih specialistov za polete, poznavalec prestižnih avtomobilov in kriptovalut. 18. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala je ena najboljših sezon v zadnjem času, v kateri je bil tretji na letalnici na Kulmu. Imel je veliko smolo, da so mu na novoletni turneji v Oberstdorfu, na katero je prišel v odlični formi, organizatorji zlomili smuči, nato nobene niso bile več tako kakovostne. Ima rezerve v tehniki in fizični pripravi.
Rok Masle – 7: Strokovnjaki 18-letnega Ljubljančana po talentu primerjajo z Zajcem. Potem ko je treniral nogomet, je moral uporabiti vse trike, da je starša prepričal, da se je vpisal v SSK Ilirija, saj sta bila proti. V Planici sta jokala od sreče, ko je s 16. mestom ob najboljšem skoku sezone dosegel uvrstitev kariere v svetovnem pokalu, v katerem je nastopil na desetih tekmah in končal na 42. mestu. Če si lani na treningu v Planici ne bil strgal križnih vezi, bi Slovenija fanta, katerega vzornik je Robi Kranjec, spoznala že prej.
Peter Prevc – 6: Osmoljenec sezone s kaskaderskim padcem na svetovnem prvenstvu v Planici, ki je pomenil predčasen konec zime. Glede na njegov ugled in dosežke sezona za pozabo, a neprecenljiva je njegova vloga kapetana reprezentance, ko dela red že s pogledom. 22 tekem, 25. mesto v skupnem seštevku, dvakrat med deset (šesti v Saporu, sedmi v Bischofshofnu), a tudi šest tekem brez točk. Kakšne posledice je pustil padec, bo znano šele, ko se bo med pripravami na novo sezono znova usedel na zaletno klop.
Maksim Bartolj – 6: Skoke je začel v Iliriji trenirati precej kasneje kot vrstniki, šele pri 12 letih, saj je bila mama skeptična, ker jo je bilo strah. Ob debiju v svetovnem pokalu je osvojil točke za 21. mesto na tekmi z okrnjeno konkurenco v Rasnovu v Romuniji, naslednji dan pa je bil skupaj z Jelarjem drugi na super ekipni tekmi.
Matija Vidic – 6: Dvaindvajsetletni skakalec, ki sploh ni del nobenega sistema pod okriljem SZS, ampak klubski samorastnik iz Ilirije. V svetovnem pokalu je debitiral letos v Lake Placidu in na drugi tekmi osvojil prvih pet točk za 26. mesto, kar mu je prineslo 76. mesto med 85 skakalci, ki so v sezoni osvojili točke.
Žak Mogel – 5,5: Kariera 22-letnega skakalca iz Savinjske doline se ne razvija v skladu z nadarjenostjo, ki jo je kazal kot mladi up. Ni naredil izboljšav v svoji zastareli tehniki. V letošnji sezoni je trikrat osvojil točke svetovnega pokala (10. v Saporu), kar pomeni, da je 51. skakalec sezone.
Selektor Robert Hrgota – 9: Čeprav je slovenska trenerska ekipa najmlajša v karavani, je izpolnila vse glavne cilje. Prvi selektor, pod katerim je Slovenija že drugo sezono pokal narodov končala med najboljšimi tremi in zdaj odločno napoveduje napad na prvo mesto. Premore vse odlike in trike, ki jih mora imeti selektor za obvladovanje dinamike skupine s povsem različnimi značaji. Ob takšnem nadaljevanju ima vse možnosti, da preseže najuspešnejšega selektorja v zgodovini Gorana Janusa.
