Ko smo v Predazzu v soboto popoldan pred začetkom ženske posamične tekme na srednji napravi 25. zimskih olimpijskih iger prišli na prizorišče, smo nemudoma zagledali znani obraz, ki nas je prizorišču malce presenetil. V olimpijskih barvah kanadske reprezentance je v Italiji tudi Alexandria Loutitt. 22-letna svetovna prvakinja na veliki napravi leta 2023 v Planici je zadnja štiri leta posvetila cilju osvojitve posamične olimpijske kolajne na igrah v Italiji. Njene sanje so se kot hišica iz kart porušile septembra na olimpijski generalki v Predazzu, kjer je padla, si poškodovala koleno in ostala brez možnosti nastopa na tekmi pod petimi krogi.
Čeprav v Italiji ne tekmuje, je kot prava šampionka privolila v pogovor za Dnevnik. »Priznam, da je občutek grenko-sladek, ker sem danes tukaj v takšnem stanju. Veliko mojih prijateljic ima na olimpijskih igrah možnost uresničiti olimpijske sanje. Veseli me, da se lahko veselim skupaj z njimi. Seveda bi bila tudi sama rada v tej koži, a včasih življenje piše drugačne zgodbe. Očitno se je to moralo zgoditi. Sama sem si želela priti, in vesela sem, da sem tukaj,« je svoje prve občutke v Predazzu opisala Alexandria Loutitt. Čeprav je poskušala govoriti karseda pozitivno in je dejansko oddajala pozitivno energijo, je bilo na drug strani čutiti tudi občutke velike žalosti. Ti občutki so jo med pogovorom tudi premagali. Predvsem, ker je pogovor potekal med sprehodom, in v trenutku, ko smo stopili v skakalno areno, so jo premagale solze.
Ne bi si odpustila, če bi manjkala
Vprašali smo jo o razlogu, zakaj je prišla v Italijo. »Vem, da bi še veliko bolj obžalovala, če ne bi bila tukaj. Nikoli si ne bi odpustila, če bi moja najboljša prijateljica (Abigail Strate, op. p.) osvojila olimpijsko medaljo in tega trenutka ne bi podoživela z njo. Drugi razlog pa je, da tukaj nastopa tudi moj partner (Avstrijec Daniel Tschofenig, op. p.). Da mu lahko stojim ob strani ob njegovem olimpijskem debiju in navijam zanj, mi zares ogromno pomeni, še enkrat poudarjam, da sem vesela, da sem tukaj. To so tudi ljudje, ki mi stojijo ob strani v času moje rehabilitacije in me podpirajo. Da jim tukaj vračam, je najmanj, kar lahko storim.«
Da tekmovanje s tribun spremlja nekoliko lažje, je poskrbela bronasta kolajna pred štirimi leti v Pekingu, kjer je bila del kanadske mešane ekipe, ki je na tekmi, polni diskvalifikacij, presenetljivo osvojila tretje mesto. Alexandria Loutitt se tako zaveda, kaj je razlika med olimpijskimi igrami in svetovnim prvenstvom. »Vse dogajanje okoli iger je veliko večje in tekmovanju daje večjo težo. Sedeti na startni rampi z olimpijskimi krogi na startni številki je nekaj posebnega. Tega si niti ne moreš predstavljati, dokler tega zares ne doživiš.«
Navdušena nad dinastijo Prevc
Ker prihaja iz Severne Amerike, je razumljivo, da jo zanimajo tudi velike medijske zgodbe. V smučarskih skokih odmeva prevlada družine Prevc. Dotaknila se je tekmice Nike. »Z Niko sva dobri prijateljici, saj tudi na vrhu skakalnic velikokrat čas preživljava skupaj. Spomnim se, da je bil moj debi na tekmah svetovnega pokala hkrati tudi njen debi (leta 2021 v Nižnem Tagilu, op. p.). Je izjemna oseba in lepo je gledati takšne ljudi, ko dosegajo uspehe.«
Na naše poizvedovanje, ali se v prihodnosti morda obeta nova zanimiva zgodba, da bi bila lahko najboljša na svetu mož in žena, saj tudi Daniel Tschofenig spada med najboljše skakalce na svetu, je bila nekoliko bolj previdna. »Za zdaj je imenitno, da imamo v skokih dinastijo Prevc. Mislim, da ni naključje, da člani iste družine vsi skačejo tako dobro. Podobna kemija pa se lahko vzpostavi tudi v partnerskem odnosu.«