Biti svetovni prvak že enkrat so neuresničene sanje večine športnikov, zdaj pa si predstavljajte, da ste svetovni prvak kar devetkrat. Njemu je uspelo. Sebastien Ogier je mojster vrtenja volana in si je podredil svet relija do te mere, da je resen kandidat za najboljšega vseh časov. Toda 41-letni Francoz še ni rekel zadnje, pri Toyoti pa imajo nasmeh na obrazu, ker so z njim podpisali pogodbo, na kateri je napisan znesek 2,5 milijona evrov na leto. Se vam zdi veliko? Glede na to, da gre za avtomobilski šport, v katerem se obračajo resni denarci, sploh ne. A denar za možakarja, ki se od leta 2008 lahko pohvali s 67 zmagami, že dolgo ni več glavna motivacija, pomembneje mu je, da ima dirkalnik, ki je konkurenčen.
Doslej je nastopil na 203 relijih za svetovno prvenstvo, na kar 57 odstotkih vseh pa je naredil korak na zmagovalne stopničke. In to s tremi različnimi proizvajalci, še s Citroënom in Volkswagnom. Je pa res, da je bil v letih 2017 in 2018 svetovni prvak še z M-Sportom, ki pa je takrat deloval brez tovarniške podpore Forda.
V Monte Carlu kot prvi zmago slavil desetkrat
Ogier je postal prvi relist, ki mu je na enem reliju za svetovno prvenstvo uspelo zmagati 10-krat, kar mu je uspelo letos na legendarnem Monte Carlu, in to v zahtevnih pogojih, ko je bila podlaga ledena in je za nameček še snežilo. »Kakšen konec tedna. Sploh ne vem, kje bi začel. Med dirkanjem sem imel v mislih strica, ki je umrl pred enim letom. Zmago posvečam njemu. Ne vem še, ali je to moj zadnji reli v Monaku, toda upravičeno sem lahko zadovoljen,« se mu je smejalo po reliju, na katerem je prvič zmagal leta 2009. Podobni so bili njegovi občutki tudi po zadnjem reliju sezone v Savdski Arabiji, ko je bilo tretje mesto dovolj, da si znova pokori svet. Razmere so bile zahtevne in so jih označili za loterijo, saj je bilo veliko odstopov. »Pot do naslova svetovnega prvaka je bila vse prej kot lahka. Postati svetovni prvak je zahtevno ne glede na šport, v katerem se boriš s tekmeci,« se je smejalo športniku, ki je kariero začel, ko je bil star vsega 22 let. »Ljubim ta šport. Dirkal sem po vsem svetu, in to na različnih podlagah, na katere se je treba privaditi, saj so razmere nepredvidljive. Prav prilagoditi se na podlago je vedno največji izziv.«
Rodil se je v majhnem mestu Gap v francoskih Alpah, še kot otrok pa se je zaljubil v reli, ko je gledal mojstre vrtenja volana na reliju Monte Carlo, katerega trasa je bila speljana blizu njegovega doma. »Moje otroške sanje so bile, da postanem dirkač, a sem se zavedal, da jih bo težko uresničiti. Tudi zato, ker sem prihajal iz skromnega okolja. Starša sta naredila vse, da bi uresničila mojo željo, toda vstopiti v svet avtomobilskega športa ni bilo enostavno, saj je zelo drag.« Oče mu je kupil gokart, ko je imel vsega osem let, a denarja je družini kronično primanjkovalo. Tudi zato se je Ogier začel izobraževati za avtomobilskega mehanika, postal je inštruktor smučanja, zelo dober je bil tudi v balinanju.
Nesrečo je pripisal premajhni osredotočenosti
Kariero v reliju je začel leta 2005, ko je zmagal na dirki za mlade pod okriljem francoske avtomobilistične zveze in dobil priložnost, da v naslednji sezoni dobi sedež v pokalu peugeot 206. S sovoznikom Julienom Ingrassio sta tako slavila zmago na več dirkah in si prislužila naziv najboljšega novinca. Leta 2009 sta vstopila v svet WRC in se pridružila Citroënu, ki je bil dom še enega izjemnega relista Sebastiena Loeba, ki je do tedaj s to francosko znamko še petič zapored postal svetovni prvak. Leto pozneje je bila pozornost javnosti že osredotočena na Ogierja, ki je na drugem reliju sezone v Mehiki osvojil drugo mesto, na Portugalskem pa je slavil svojo prvo veliko zmago. »Tega trenutka se rad spominjam še danes. Prvič zmagati v svetovni konkurenci ni bilo kar tako.«
Leto 2013 je bilo nekaj posebnega. Zmagal je na devetih od 13 dirk in na domačih tleh v Strasbourgu prvič slavil naslov svetovnega prvaka. Leto pozneje je zmagoslavje potrdil, pri čemer je dobil osem dirk zapored. Na reliju v Nemčiji je doživel hudo nesrečo pri visoki hitrosti, dirkalnik pa je prebil varnostno pregrado. S sovoznikom sta ostala nepoškodovana, sam pa je vzrok nesreče pripisal premajhni osredotočenosti na progo. »Tedaj sem dojel, kako zelo nevaren je lahko moj šport.« Ko so ga enkrat vprašali, kakšen je njegov življenjski moto, je dejal: »Če si drugi, si prvi poraženec! Vedno sem bil borec ne glede na to, kaj sem počel v življenju. Ko sem poražen, tega ne sprejmem najbolje, saj vedno želim le zmagati.«
Ogier je poročen z nemško televizijsko voditeljico Andreo Kaiser, s katero imata otroka. Prizadeva si, da ima za družino čim več časa. Čeprav je profesionalni dirkač in konkretno zavezan tekmovanjem, daje jasno prednost družinskim vrednotam in uravnoteženemu življenjskemu slogu. Večkrat je izpostavil, da je to, da je bil v mladosti inštruktor smučanja, vplivalo na njegove dirkaške sposobnosti. Smuča še danes zelo rad. Preselil se je v Švico, in sicer v nemško govorečo regijo, a še vedno ohranja močne vezi s svojimi alpskimi koreninami in domačimi kraji. Kljub milijonom na računu pa je znan po svoji skromnosti in profesionalnosti, tudi ko je v središču medijske pozornosti. V zasebnem življenju se izogiba preveliki izpostavljenosti. x
