Prejšnji svetovni rekord je znašal 2,00:35. Oktobra 2023 ga je v Chicagu postavil Kenijec Kelvin Kiptum, ki je z izjemnim tekom nakazal, da je preboj meje dveh ur le še vprašanje časa. Toda le nekaj mesecev pozneje, februarja 2024, je prišla novica, ki je pretresla tekaški svet. 24-letni Kiptum in njegov trener Gervais Hakizimana sta umrla v prometni nesreči blizu Kaptagata v Keniji. Še prej, leta 2019, je takratni svetovni rekorder Eliud Kipchoge na Dunaju pretekel maraton v času 1:59:40, vendar je šlo za tek v posebej organiziranih pogojih, zato rezultat ni bil priznan kot uradni svetovni rekord. London 2026 pa je ponudil povsem drugačno zgodbo.
Želel je le ubraniti lansko zmago
Lanski zmagovalec londonskega maratona Sabastian Sawe ni le postal prvi po Kipchogeju (2018, 2019) z zaporednima zmagama v Londonu, temveč je kot prvi človek uradno presegel mejo dveh ur. V najhitrejšem maratonu v zgodovini je v svojem prvem maratonu enajst sekund za njim ciljno črto prečkal Etiopijec Yomif Kejelcha, hitrejši od prejšnjega rekorda pa je bil tudi svetovni rekorder v polmaratonu, Ugandčan Jacob Kiplimo, s 2:00:28. Omeniti velja še, da je v ženski konkurenci Tigst Assefa iz Etiopije popravila svoj prejšnji svetovni rekord na 2:15:41.
»Ta rekord je presenečenje tudi zame. Po berlinskem maratonu sem imel zlomljeno stopalo, nato so se začele še težave s hrbtom, tako da sem priprave začel šele februarja. Zato sem si v Londonu želel le ubraniti lanski naslov. Kljub temu sem bil dobro pripravljen. Imel sem pogum pritiskati, tudi ko je bil tempo izjemno visok. To je trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabil, vendar bi bilo mogoče teči še hitreje. Verjamem, da celo okoli 1:58,« je v pogovoru za BBC Sport dejal Sabastian Sawe.
Nekdanja svetovna rekorderka v maratonu, Angležinja Paula Radcliffe, je dejala, da gre za prelom, o katerem se je dolgo govorilo kot o nemogočem, medtem ko je Kipchoge poudaril, da gre za trenutek, ki potrjuje, da se meje človeške zmogljivosti še naprej premikajo. Posebej izstopa dejstvo, da je bil rekord dosežen na progi, ki velja za počasnejšo od Berlina ali Chicaga in na kateri moški svetovni rekord ni padel že od leta 2002.
Do rekorda z najlažjimi tekaškimi čevlji na svetu
Če je londonski maraton znova premaknil mejo človeške zmogljivosti, je hkrati razkril tudi, kako tesno je ta meja danes prepletena s tehnologijo. Vsi najhitrejši – Sawe, Kejelcha in Assefa – so tekli v istem modelu tekaških čevljev: adidas adizero adios pro evo 3. Gre za superlahke tekmovalne copate, težke manj kot 100 gramov (97 g), ki veljajo za eno najbolj radikalnih generacij maratonske obutve doslej. Pri Adidasu trdijo, da z novo konstrukcijo in peno izboljšajo tekaško ekonomičnost za okoli 1,6 odstotka, kar na ravni elitnega maratona pomeni razliko, ki lahko odloči o minuti – ali pa o zgodovini.
Na razpravo o vlogi opreme se je odzval tudi predsednik Svetovne atletike Sebastian Coe, ki je poudaril, da šport ne sme zapirati vrat inovacijam, a jih mora hkrati tudi nadzorovati: »Ne verjamem, da je katera koli družba napredovala tako, da bi zavirala inovacije. Naša naloga je, da jih omogočimo, a hkrati reguliramo.« Sawejev odgovor na vse dvome je pragmatičen: »Čevlji zagotovo pomagajo, so lahki in dajejo občutek hitrosti, a še vedno moraš imeti noge, ki to zdržijo.«
S kruhom in medom do svetovnega vrha
In kdo sploh je Sawe, ki prihaja iz Barsombeja v kenijski Rift Valley, regije, ki je že desetletja sinonim za vrhunske tekače na dolge proge, kot so Eliud Kipchoge, Kelvin Kiptum in Faith Kipyegon? Odraščal je v skromnih razmerah, vzgajala ga je predvsem babica, tek pa je bil sprva način preživetja, ne šport. »To je bil samo način, da prideš tja, kamor moraš,« je dejal.
Na resnejši atletski poti je sprva tekmoval na srednjih progah. Šele leta 2019 je po naključju nastopil na 5000 metrov, ker je zamudil svojo disciplino, in zmagal s časom 13:56, nato pa presedlal na daljše razdalje. Leta 2022 je v Bruslju v eni uri pretekel 21.250 metrov, kar je bil jasen znak izjemne vzdržljivosti, zato je bil prehod na maraton logičen. Na debiju v Valencii leta 2024 je zmagal s časom 2:02:05, nato pa v dveh letih prišel do svetovnega vrha.
Ob vsem tem njegova zgodba ostaja tudi pod drobnogledom, saj je bila kenijska atletika v zadnjih letih pogosto v središču razprav o dopingu, Sawe pa sodi med športnike, ki so med najbolj nadzorovanimi v sistemu Athletics Integrity Unit. Sam vztraja, da mu to prinaša predvsem mir, ne pa dodatnega pritiska. Po njegovih besedah za svetovnim rekordom v Londonu stoji natančno načrtovana priprava: do 150 milj teka na teden, nova generacija superlahkih copat in preprost zajtrk – kruh z medom in čaj. Njegov trener Claudio Berardelli pa poudarja, da še ni pokazal vseh svojih meja.