Slovenski državni prvaki so po tritedenskem premoru evropsko ligo nadaljevali s porazom. Po desetih minutah so zaostajali za štiri gole (3:7), v 22. minuti pa celo za osem (8:16). Že po desetih minutah nadaljevanja so se Ljubljančani španskim podprvakom približali na tri zadetke (21:24), a je Granollers hitro odgovoril z delnim izidom 3:0 in tekmo mirno pripeljal do konca. Najboljša strelca Slovana sta bila Bruno Zobec in Leon Ljevar s po petimi goli, pri Špancih pa nekdanji reprezentant Adrian Figueras z devetimi zadetki in Pablo Urdangarin s šestimi.
»Naredili smo ogromno tehničnih napak in ves čas lovili zaostanek. Jasno je, da nismo začeli, kot bi morali. Najbolje, da se zapremo v dvorano in delamo. Na koncu je videti, kot da smo preplašeni, ko stopimo na igrišče,« je bil po porazu odkrito razočaran trener Uroš Zorman. Njegovo razočaranje je delil tudi Staš Slatinek Jovičić: »Imamo igralce z izkušnjami, zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj tako slabi začetki tekem. Ko pade pritisk, zaigramo, kot znamo – to moramo prenesti že v uvod,« je povedal strelec štirih zadetkov.
Luka Krivokapić ponosen na legendo Slovana
Granollers, ki je v prvem krogu doma izgubil s Skanderborgom in v Romuniji remiziral z Baio Mare, je v Ljubljani dokazal, da ima eno najbolj zanimivih zasedb v Španiji. Prvo ime tekme je bil njegov vratar Luka Krivokapić, ki je s sedemnajstimi obrambami odločil zmagovalca. Triindvajsetletni čuvaj mreže je sin nekdanjega rokometaša Marka Krivokapića in pranečak Radivoja Krivokapića, legende ljubljanskega Slovana. Radivoj je bil ključni član ekipe, ki je leta 1980 osvojila jugoslovanski naslov prvaka in leto pozneje igrala v finalu pokala državnih prvakov.
»Že ko sem prihajal v Ljubljano, sem vedel, da me boste spraševali o Radivoju. Bil je izjemen človek in velika rokometna osebnost. Vesel sem, da se ga v Slovanu še vedno tako radi spominjajo,« je po zmagi povedal Luka Krivokapić. Člansko kariero je začel pri Pick Szegedu, kjer so mu v mladih letih veliko pomagali slovenski reprezentanti Borut Mačkovšek, Matej Gabrov in Dejan Bombač. »Zadnja leta je živel v Senti, zato sva se večkrat srečala. Zelo sva se razumela in imela lep odnos, ki mi bo ostal v posebnem spominu.« Na vprašanje, ali bi po stopinjah Radivoja kdaj oblekel dres Slovana, se je le nasmehnil: »Če me pokličejo.« Nato pa dodal, da so njegove sanje nekega dne braniti za Barcelono, a da gre korak za korakom.
Granollers pa poleg Krivokapića premore še nekaj zanimivih mladih imen z zvenečimi priimki. V Stožicah je nase opozoril leto dni starejši Pablo Urdangarin, sin nekdanjega španskega reprezentanta in člana kraljeve družine Inakija, ki je bil pred sedmimi leti obsojen v korupcijski aferi. V klubu, znanem po odličnem delu z mladimi igralci, pa igra tudi 18-letni Marcos Balestar Fis, še en talent z rokometnimi geni – njegov oče Julio Fis, rojen na Kubi, je bil prav tako španski reprezentant in tri leta soigralec Zormana v Ciudad Realu.
V Granollersu za nadaljevanje evropske sezone
Povratna tekma bo prihodnji torek v Granollersu, kjer bo Slovan iskal zmago proti španskemu tekmecu. Z njo bi ostal v boju za drugo mesto in nadaljevanje evropske sezone, saj je prvo mesto po zmagi Skanderborga v Romuniji s 45:27 že oddano. Če Zorman kot igralec in trener v stoženski športni dvorani ni imel veliko uspeha – v njej je zmagal le leta 2011, ko je Slovenija v fantastičnem vzdušju premagala Poljsko – ima lepe spomine na dvorano v predmestju Barcelone. V njej je v dresu Ademar Leona in Ciudad Reala pogosto prihajal do točk, lani pa se je kot selektor slovenske reprezentance veselil preboja na olimpijske igre v Parizu.
»Upam, da bo srečen kraj tudi prihodnji teden,« se nadeja Zorman. »V takšnem sistemu je dobro, da te porazi ne dotolčejo, saj imaš že čez dva, tri dni novo priložnost, da se dokažeš. Če se s porazi ne znaš spoprijeti, potem ta šport morda ni zate.«
