Györ osmič, CSM Bukarešta drugič, Brest in Metz prvič na vrhu Evrope – to je glavno vprašanje pred zadnjim dejanjem letošnje lige prvakinj. Madžarska prestolnica že od leta 2014 gosti najboljšo četverico najelitnejšega klubskega tekmovanja, v MVM Dome, največji rokometni dvorani v Evropi (sprejme več kot 20.000 gledalcev), pa sta po letu 2016 lovoriko doslej osvojila le dva kluba: Györ (petkrat) in Kristiansand (trikrat). Bosta pa letos v Budimpešti zaigrala dva francoska, kar se je zgodilo prvič v zgodovini, nenavadno pa je, da se rokometna velesila Francija na klubski ravni ne more pohvaliti niti z enim naslovom najboljšega na stari celini.
Na svetovnih stavnicah je največji favorit za novo lovoriko madžarski Györ, ki je v zadnjih 13 letih kar sedemkrat stopil na rokometni Mt. Blanc (2013, 2014, 2017, 2018, 2019, 2024, 2025). Kvota nanj je 1,65, sledijo pa mu Metz (3,65), CSM Bukarešta (7,00) in Brest (11,00). Ekipa, ki jo vodi švedski trener Per Anders Johannson, njegov pomočnik je Slovenec Uroš Bregar, ena od nosilk igre pa slovenska reprezentantka Tjaša Stanko, lovi tretji zaporedni naslov, s čimer bi ponovila trojčka zdaj že bankrotiranega norveškega Kristiansanda, ki je slavil v letih 2021, 2022 in 2023. Györ je v tej sezoni najuspešnejši v ligi prvakinj, saj je na 16 tekmah kar 14-krat zmagal in le dvakrat izgubil, drugi pa je Metz (13 zmag, dva poraza, en remi).
Zadnja dneva v karieri
Metz je v zadnjih štirih letih kar trikrat igral na »final fouru« v Budimpešti, a je vedno klonil v polfinalu, na zadnjih dveh pa je bil dvakrat tretji (obakrat je izgubil proti danskemu Esbjergu). Poleg tega je Metz edini klub, v katerem letos v Budimpešti ne bo slovenske igralke: poleg Tjaše Stanko bosta na Madžarskem nastopili še Ana Gros (Brest) in Elizabeth Omoregie (CSM Bukarešta). Slednja, 29-letna nekdanja reprezentantka Slovenije, ki bo po koncu sezone po osmih letih zapustila Romunijo in oblekla dres madžarskega Ferencvaroša, bo skušala s soigralkami ponoviti evropsko lovoriko ekipe iz leta 2016, ko je bila hči Nigerijca in Bolgarke, rojena v Grčiji in s potnim listom Slovenije, še članica Krima.
Če bo imela Omoregie v prihodnjih letih še priložnost osvojiti naslov evropskih prvakinj, je za 35-letno Ano Gros ta vikend zadnja, saj je po sezoni napovedala slovo od rokometa. Najučinkovitejša Slovenka v zgodovini lige prvakinj je med letoma 2018 in 2021 že nosila dres Bresta, po lanski sezoni pa je zapustila Krim in se v zadnji pred koncem kariere vrnila v klub. Z Györom je leta 2024 postala prvakinja Evrope, nato se je za eno sezono vrnila v Krim, levoroka ostrostrelka pa se želi posloviti z novo lovoriko še v Brestovem dresu. »Vesela in ponosna sem, da bom kariero končala v Brestu in da sem se z njim uvrstila na sklepni turnir. Izteklo se je po sanjskem scenariju in upam, da bom osvojila tudi ta zadnji pokal. A tudi če se to ne bo zgodilo, bom srečna,« pravi Ana Gros.
Preplavijo jo močna čustva
Zaveda se, da je sklepni turnir lige prvakinj posebno tekmovanje. »Ni ga mogoče primerjati niti z evropskim niti s svetovnim prvenstvom. Gre za posebno izkušnjo in posebna čustva, sanje vsakega pa so biti del tega. V tej sezoni je Brest imel vzpone in padce, a smo si zaslužili zadnje dejanje. V Budimpešti ne bomo le tekmovali, ampak želimo tudi nekaj doseči, čeprav na papirju nismo favoriti. A nihče ni nepremagljiv, na igrišču pa je vedno vse mogoče,« meni Ana Gros. Priznava, da se še vedno ne zaveda povsem, da bosta sobota in nedelja zadnja dneva v njeni dolgi in bogati karieri: »Ko pomislim na to, me preplavijo močna čustva. A skušam ostati zbrana in ne preveč razmišljati o tem, čeprav je težko. Ne glede na to, kako se bo razpletlo na Madžarskem, je moja kariera zares uresničitev vseh mojih sanj.«