Devetih bolj ali manj standardnih reprezentantov ni bilo med 18 izbranci slovenskega selektorja Uroša Zormana, ki so v sredo dopotovali v Baerum, zahodno predmestje glavnega mesta Osla. Zaradi poškodb manjkajo Aleks Vlah, Klemen Ferlin, Miha Zarabec, Matic Grošelj, Tadej Kljun, Mitja Janc in Jaka Malus, iz družinskih razlogov Nejc Cehte, zaradi naporne klubske sezone Blaž Blagotinšek, s seznama 20 igralcev pa sta »tehnološki presežek« pred odhodom na Norveško postala Janez Guček in Uroš Knavs. O igralsko najbolj zdesetkani slovenski ekipi v zgodovini velikih tekmovanj selektor Uroš Zorman v šali pravi: »Vsako jutro, ko se zbudimo, molimo, da bo na koncu dneva vse v redu. Najprej pogledamo v zdravniško službo, ali se je kdo od igralcev zbudil z bolečinami ali s kakšnimi drugimi težavami. Ko to odkljukamo, je dan takoj lepši, toda takšnih je bilo v zadnjem času zelo malo.«
»Poškodbe in odpovedi so bile seveda velik udarec za nas, poškodbi Vlaha in Ferlina v prejšnjih dneh pa sta bila zares žeblja v našo krsto. A treba je razmišljati o tistih, ki so tu, ne pa o tistih, ki jih ni. Kajti za nazaj ne moremo ničesar spremeniti ali popraviti, moramo le pozitivno gledati naprej. Ne glede na vse težave nismo izobesili bele zastave, prav tako ni govora o kakšnem pogrebu ali sedmini,« meni Zorman, ki je 9. januarja, ko je Slovenija igrala proti Islandiji v polfinalu turnirja v Parizu in izgubila s 26:32, praznoval 46. rojstni dan. »Slab prvi polčas mi je malce pokvaril rojstni dan, drugi pa mi je povrnil nasmešek in pozitivno razmišljanje. Praznovanje ni bilo nobeno pretiravanje, igralce in člane strokovnega štaba pa sem počastil z rundo pijače in tortico.«
Selektor: Domen Makuc mora prevzeti glavno vlogo
Mladost, hitrost in pozitivna norost – to je po selektorjevih besedah moto Slovenije na Euru 2026, zaščitni znaki njene igre pa bodo čvrsta, agresivna in gibljiva obramba, hiter prehod v napad ter hitra in učinkovita igra. Med posamezniki, ki naj bi na tekmovanju opozorili nase, izpostavlja 25-letnega Domna Makuca, ki je že od leta 2020 član Barcelone, po tej sezoni pa odhaja v Kiel. »Poleg Blaža Janca je Domen, ki je lahko srednji in levi zunanji igralec, ključni igralec v našem napadu. V sebi ima to, da lahko naredi potezo ali celo dve več, včasih tudi kakšno preveč. Ker ni Vlaha in še nekaterih igralcev, bo moral prevzeti glavno vlogo in potegniti voz naprej. Na položaju organizatorja igre sta tudi njegov mlajši brat Andraž in Domen Tajnik, Borut Mačkovšek je v obrambo prinesel mirnost in stabilnost, v napadu pa bomo tudi malce eksperimentirali. Nasploh pa imamo dovolj orožja, da dosežemo tisto, kar želimo na prvenstvu.«
V dvorani Unity Arena v Baerumu čakajo Slovence v prvem delu prvenstva tri tekme s Črno goro, Švico in Ferskimi otoki. »Na prvi pogled skupina ni videti atraktivna, je pa zelo zahtevna. Tisti, ki se zgolj površno spoznajo na rokomet, menijo, da Slovenijo ne glede na zdesetkano zasedbo čaka lahka pot v drugi del prvenstva, vendar se krepko motijo,« opozarja Zorman, za katerega bo po SP 2023 (10. mesto), EP 2024 (6.), OI 2024 (4.) in SP 2025 (13.) to že peto veliko tekmovanje v selektorski vlogi. Kljub vsem težavam verjame v igralce in ekipo: »A nikakor nismo v položaju, da bi lahko kogar koli podcenjevali ali jemali z levo roko. Vse tri reprezentance imajo rokometaše, ki igrajo v velikih in močnih klubih v Evropi, a tudi mi imamo kakovost. Vsakega tekmeca spoštujemo, a se nikogar ne bojimo. Na vsaki tekmi bomo seveda šli na zmago, osnovni cilj pa je napredovanje v drugi del prvenstva.«
Kapetan: Zaradi tistih, ki jih ni z nami, ne jočemo
Barcelonin igralec Blaž Janc je kapetan reprezentance, v kateri je deset igralcev iz tujih klubov in osem iz slovenskih (od teh je pet iz Slovana, katerega trener je Zorman). Na vprašanje, kako so težave s poškodbami in odpovedmi vplivale na reprezentanco in kako so jih igralci skušali odmisliti, Blaž Janc odgovarja: »Že od prvega dneva priprav smo želeli ustvariti pozitivno vzdušje v ekipi in okoli nje ter pozabiti na vse težave. Če bi stvari ves čas pogrevali in se spraševali, kdo vse manjka, kako jih bomo nadomestili in kako bi bilo, če bi bili kompletni – s tem bi le vnašali nemir in negativno energijo v reprezentanco. Seveda nam je žal vsakega, ki ga ni z nami, a zaradi tega ne jočemo.«
Janc, ki je v sedanji reprezentančni zasedbi drugi po številu odigranih tekem (126; prvi je Borut Mačkovšek s 158) in prvi po doseženih golih (472), ocenjuje, da je Slovenija na turnirju v Franciji z igro v drugem polčasu proti Islandiji in zmago proti Avstriji pokazala in dokazala, da je na pravi poti. »Verjamem v fante in vso ekipo ter komaj čakam, da gremo v boj. Večkrat se zgodi, da nekdo, ki ni v prvem planu, zaradi spleta različnih okoliščin pride v reprezentanco, naredi korak ali dva naprej ter eksplodira na igrišču. Upam in verjamem, da se bo tudi tokrat našel takšen igralec.« Šampion iz Loga pri Sevnici trenutno razmišlja le o premierni tekmi proti Črni gori: »Na uvodnih tekmah na velikih tekmovanjih so presenečenja zelo pogosta, zato nas že v petek čaka prvi finale. Še zlasti je na prvih dvobojih vedno prisotna živčnost, a imamo dovolj izkušenih igralcev, da bomo čim prej prebili led in pokazali dobro igro. Črnogorci so kakovostni in izkušeni, a računamo na zmago. Vedno je lepo začeti tekmovanje z zmago.«