Slovenija bo v skupini D v Oslu igrala proti Črni gori (16. januar), Švici (18.) in Ferskim otokom (20. januar), v drugi del Eura pa peljeta le prvi dve mesti. Zormanova četa bo pred prvenstvom odigrala tudi tri pripravljalne tekme: edino domačo v prenovljeni dvorani v Trebnjem proti Kuvajtu (6. januar), nato pa na turnirju v Parizu proti Islandiji v polfinalu (9. januar) in za konec še s Francijo ali Avstrijo (11. januar).
Na vašem seznamu za Zreče manjka kopica nosilcev igre s prejšnjih reprezentančnih akcij: Borut Mačkovšek, Blaž Blagotinšek, Miha Zarabec, Matic Grošelj, Tadej Kljun, Mitja Janc, Jaka Malus … Zakaj?
Toliko težav in izzivov kot za pripravo tega seznama v dosedanji selektorski karieri še nisem imel. Z Mačkovškom in Blagotinškom, ki tvorita udarni obrambni dvojec, ki sta že precej načeta in utrujena po dolgi in naporni klubski sezoni ter tudi že v letih, smo se dogovorili, da tokratno prvenstvo izpustita. A če bo zares nujno, bosta priskočila na pomoč. Zaradi poškodbe je Zarabec že več kot mesec dni na bolniški, poškodovana sta tudi Grošelj in Kljun, že po objavi seznama sta sodelovanje iz istega razloga odpovedala Janc in Malus, zato sem dodatno vpoklical Andraža Makuca. Zaradi poškodb in drugih razlogov je veliko sprememb, zato smo sprva naredili širši seznam z 22 igralci, čeprav smo jih imeli v načrtu le 19.
Zakaj na seznamu ni 17-letnega Aljuša Anžiča, ki je v dresu Celja na nedavni ligaški tekmi vodilnemu Trimu nasul 17 golov, in njegovega 19-letnega odličnega soigralca Maija Marguča?
Po eni strani je vprašanje logično, a tistemu, ki se vsaj malce spozna na hierarhijo in šport nasploh, je jasno, da je Anžič pri 17 letih še premlad za reprezentanco. Poleg tega je na njegovem položaju srednjega zunanjega igralca še nekaj fantov, ki so pred njim. Žal je bilo treba širši seznam 35 igralcev s pravico nastopa na EP 2026 oddati že več kot dva meseca pred tekmovanjem in na njem pač ni bilo prostora za vse. Če govorimo o Marguču, smo po bitki lahko vsi generali in pametni, a sem prepričan, da je tudi on še premlad za reprezentanco. Je velik talent in pred njim je še svetla rokometna prihodnost, a treba je gledati malce tudi na dolgi rok in ena lastovka še ne prinese pomladi. Če bi danes, po številnih odpovedih igralcev, lahko znova naredil seznam 35 reprezentantov, bi bil Marguč zagotovo na njem.
Zaradi številnih igralskih sprememb in brez daljših priprav bo za igralce še težje, da se v kratkem času navadijo na vaš sistem igre in da se ekipa čim bolje uigra. Kako boste to rešili?
Udarni igralci so doma že nekaj časa, dodali pa smo jim tiste, za katere mislimo, da ob številnih odpovedih spadajo zraven. Če dobro pomislim, le Janez Guček, desni zunanji igralec Trima, niti na klubski niti na reprezentančni ravni ni bil v mojem sistemu igre. Če primerjamo naš nastop na OI 2024 in SP 2025: na prvem tekmovanju smo pokazali dober obraz, le nekaj kasneje pa na drugem povsem drugačnega, slabega, čeprav so bili v ekipi bolj ali manj isti igralci. Ni vse odvisno le od sistema in tega, koliko časa imaš, ampak tudi od navdiha igralcev v določenem trenutku. Zagotovo pa bomo s prenovljeno ekipo malce hitrejši v igri.
Pogosto smo bili vajeni, da se je reprezentanca na pripravah za veliko tekmovanje zbrala že po božiču.
Tudi v mojem igralskem in selektorskem obdobju smo trenirali med božičnimi in novoletnimi prazniki. A po pogovorih z igralci hitro ugotoviš, da so utrujeni in načeti, klubske sezone so dolge in naporne, ritem treningov in tekem zelo zgoščen. In teh pet, šest dni med božičem in novim letom, ko ni reprezentančnih priprav, jim pride zelo prav pri regeneraciji, počitku, polnjenju baterij za nadaljevanje sezone … Nesmiselno bi bilo fante še dodatno mučiti in nekaj delati na silo. So pa takšni profesionalci, da bodo v tem obdobju individualno delali zase.
Po OI 2024 v Franciji ste na SP 2025 na Hrvaško peljali reprezentanco, ki je že bila že malce pomlajena.
Drži, a je bil nastop na Hrvaškem za nas rezultatsko neuspešen, saj se nismo uvrstili niti v četrtfinale in smo osvojili šele 13. mesto. A smo se naučili, da pomlajevanja ni mogoče izpeljati kar čez noč, ampak gre za naravni proces, ki zahteva svoj čas. Nato smo v kvalifikacijah za EP 2026 igrali v skupini s Severno Makedonijo, Litvo in Estonijo ter ne glede na vse težave dobili vseh šest tekem. Torej smo pri pomlajevanju na pravi poti in na njej bomo vztrajali tudi v prihodnje.
Med pripravami boste odigrali tudi tri prijateljske tekme. Bo to dovolj za uigravanje ekipe?
Tri je pravo število. Vsako leto pred velikim tekmovanjem se skušamo čim več pripravljati doma in čim manj potovati po Evropi. V zadnjih letih smo igrali s skoraj vsemi državami okoli Slovenije in se pomerili s skoraj vedno istimi nasprotniki. Zato smo se odločili, da gremo na močan turnir v Pariz, kjer bomo v polfinalu igrali z Islandijo, nato pa še – glede na rezultat z Islandci in drugo tekmo – s Francozi ali Avstrijci. Pred tem se bomo v Trebnjem srečali s Kuvajtom, da vsaj malce razbijemo ritem treningov.
Pravite, da na EP pričakujete dober rezultat. Kaj bi bil za vas, glede na zdesetkanje igralskega kadra, dober rezultat?
Ob pogledu na igralski kader je vse videti zelo črno, a na koncu pogosto izpade celo najboljše. Verjamem v igralce, ki jih imam na razpolago, in prepričan sem, da bodo od sebe dali maksimum. Na EP 2026 bo najpomembneje, da se iz skupinskega dela prebijemo v drugi krog zaradi kvalifikacij za SP 2027. To bi pomenilo, da bi se s tem osnovnim ciljem izognili predkvalifikacijam in se neposredno uvrstili v kvalifikacije za to tekmovanje. Prav SP 2027 in naslednje EP 2028 prinašata mesto v kvalifikacijah za OI 2028 v Los Angelesu.
Čeprav je Slovenija nosilec skupine v Oslu, vas že v njej proti Švici, Črni gori in Ferskim otokom čaka težko delo.
Skupina na prvi pogled ni videti atraktivna, je pa zelo zahtevna. Vsi trije tekmeci imajo v svojih vrstah rokometaše, ki igrajo v velikih in močnih klubih v Evropi. Prepričan sem, da ima tudi oslabljena reprezentanca dovolj kakovosti, zato ni strahu, da bi se kogar koli bali ali se tresli pred njim. Tudi s sedanjim igralskim kadrom smo še vedno zelo konkurenčni in imamo kakovost, da osvojimo eno izmed prvih dveh mest v skupini in napredujemo v drugi del. Tudi če bi bili povsem kompletni, ne bi nikoli govoril, da smo na papirju najmočnejša ekipa v skupini. Naši nasprotniki, ki so bili v prejšnjih letih spodnji del evropske elite, iz leta v leto napredujejo. V nobenem primeru pa ne bežimo od odgovornosti in osnovnega cilja – uvrstitev v drugi krog EP je nuja.