V naslednjih dneh se bomo skupaj z Martyjem in Docom znova usedli v tistega predelanega deloreana ter se vrnili v preteklost. Med Slovanom in Celjem je namreč nekoč, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vladalo veliko rokometno rivalstvo.
Velika večina akterjev letošnjega finala o tem ljubljansko-celjskem rokometnem rivalstvu sicer ve zgolj iz ustnega pripovedovanja ali pa iz bolj skopih zapisov na svetovnem omrežju. Velika večina se namreč ni še niti rodila, ko so na igrišču navduševali brata Bojovič, Radivoj Krivokapič in drugi. Rivalstvo je potem v naslednjih letih in desetletjih skupaj s Slovanom počasi zamrlo, v zadnjih dveh sezonah, ko so v Ljubljani po zaslugi župana Zorana Jankovića izrazito dvignili proračun, pa znova vzniknilo. Spomin na dramatični zadnji medsebojni obračun je denimo še vedno živ.
Drama v pokalu
To bo tretji dvoboj Slovana in Celja v letošnji sezoni. Oba obračuna v rednem delu prvenstva so dobili Ljubljančani, mladi Celjani pa so se jim izdatno oddolžili v polfinalu pokalnega tekmovanja, ko so v Tivoliju slavili po izvajanju sedemmetrovk, dan potem pa dvignili pokal. To je bil tudi edini poraz čete Uroša Zormana na zadnjih 17 tekmah.
Tudi zaradi tega so Ljubljančani pod večjim pritiskom. Z vsem dolžnim spoštovanjem do superpokala, toda sezoni brez prave lovorike bi glede na kader in vložek v ekipo težko dali pozitivno, kaj šele visoko oceno.
Rokometni praznik
Tega se seveda zaveda tudi Uroš Zorman, ki bo bržkone znova deležen »tople« dobrodošlice celjskih navijačev. Tista izjava o navijačih z vasi, zaradi katere je moral slovenski selektor tudi na zagovor k predsedniku rokometne zveze, zagotovo ni pripomogla k otoplitvi že tako ne najboljših odnosov med Zormanom in navijači Celja. »Naš cilj je, da ubranimo naslov državnega prvaka. Pred nami je zahtevna naloga, pričakujem izenačen boj, kar sta potrdili obe medsebojni tekmi na državnem prvenstvu, nato pa še polfinalna na pokalnem tekmovanju. Celje je mlada ekipa, a izjemno poletna, ki premore ogromno kakovosti. Pričakujem bojevito predstavo od prve do zadnje minute. V finalni seriji bomo dali vse od sebe, prepričan sem, da bodo na svoj račun prišli tudi navijači. Pred vsemi nami je pravi rokometni praznik,« pred finalom pravi Uroš Zorman, za katerega bi bile lahko to zadnje tekme na klopi Slovana. »Njegove« Kielce namreč še vedno iščejo naslednika legendarnega Talanta Dujšebaeva, ki je pred časom prevzel francosko izbrano vrsto.
Posloviti se z naslovom
Zagotovo pa bodo to zadnje tekme Andraža Makuca v dresu Celja, organizator igre se namreč poleti seli k Dinamu iz Bukarešte. Posloviti pa se seveda želi z naslovom. »Za menoj je lepo obdobje v Celju, ki si ga želim zaključiti z naslovom državnega prvaka. Kaj bi bilo lepšega kot oditi z naslovom? Tu se res dela dobro, dobil sem priložnost, žal mi je le, da nismo dosegli še kakšne stopničke višje v Evropi,« je Andraž Makuc dejal po nedavnem trilerju s Črno goro v koprski Bonifiki, že nekaj dni kasneje pa je bil prvi strelec odločilne tretje polfinalne tekme s Slovenj Gradcem. Razburljiv obračun z borbenimi Korošci, ki ga je v zadnjih sekundah z ukradeno žogo in zadetkom z druge strani igrišča zapečatil kapetan Žiga Mlakar, je sicer pokvaril eden izmed gledalcev, ki je sodnika Bojana Laha zadel s trdim predmetom.
Slovan več kot dva tedna brez tekme
Vsi akterji finala so si bolj kot ne enotni v želji po športnem boju in športnem navijanju. Slovan je v nasprotju s Celjem svoje v polfinalu opravil na dveh tekmah in je lahko konkretneje zajel sapo pred velikim finalom. Zadnjo tekmo so odigrali pred več kot dvema tednoma. Delni odgovor, ali je bil to plus ali minus, bomo dobili že v sredo zvečer.
Druga tekma bo v soboto v Celju. Zormanov večer na vasi, a najprej je na vrsti popoldne v mestu. Tekma se prične ob 19. uri.