Družina Urnaut iz Kotelj na Koroškem je v Sloveniji sinonim za odbojko, saj so z njo povezani prav vsi člani. Da je tako, ima največ zaslug slovenska in jugoslovanska odbojkarska legenda Adi Urnaut. Pred desetletji vrhunski igralec je bil razglašen za najboljšega napadalca na svetovnem prvenstvu leta 1962 v Rusiji, talent in znanje pa je uspešno prenesel na svoje potomce in potrdil rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa. V odbojko je usmeril tako sinova Andreja in Matjaža iz prvega zakona kot najmlajšega Tineta iz drugega. Slednji je tudi zdajšnji kapetan slovenske moške reprezentance, ki v teh dneh nastopa na domačem evropskem prvenstvu.
»Največ sem se zagotovo naučil od očeta. Še preden sem se vpisal v osnovno šolo, sva trenirala pred hišo, obenem pa sem hvaležen tudi drugim članom družine, saj sem od vsakega pobral nekaj znanja,« se je pred šestimi leti svojih prvih odbojkarskih korakov za Dnevnik spominjal Tine Urnaut. Da ima talent za odbojko, je opozoril že zelo zgodaj, ko je s svojo višino in tehniko izstopal kot član moštva Osnovne šole Koroški jeklarji. Hitro se ga je prijel naziv čudežnega dečka slovenske odbojke, njegovi prijatelji pa se spominjajo, da je že takrat sanjal o prestopu v Italijo in bil odločen postati eden najboljših igralcev na svetu.
Smučar, plavalec, nogometaš, odbojkar
Tako kot vsi vrhunski športniki je bil tudi Urnaut od nekdaj zelo tekmovalen. »Ko smo s prijatelji igrali po igriščih, sem vedno naredil vse za zmago. Seveda so tudi porazi sestavni del športa. Ko je nasprotnik boljši, mu lahko le čestitamo in odidemo na trening, da smo boljši na naslednji tekmi,« je priznal. Tako ni bilo le v odbojki, marveč tudi v drugih športih. Preizkusil jih je celo kopico. Treniral je alpsko smučanje, nogomet, košarko, plavanje, s tem pa izdatno pilil motorične sposobnosti. »Spomnim se, kako sem s smučišča šel naravnost v ravenski bazen in opravil plavalni trening. Ogromno izkušenj sem pridobil v tem obdobju. Ko sem odraščal, ravno zaradi tega nisem imel nikakršnih težav,« je dejal 30-letnik, ki si ne more zamisliti življenja brez žoge. Če ne bi bil odbojkar, bi namreč zelo verjetno postal nogometaš. »Vesel sem, da se v odbojki lahko igra tudi z nogo. Razveselim se dobre obrambe z volejem prek glave.« Ko mu čas dopušča, nogomet še vedno rad zaigra, a kvečjemu na skrivaj, saj s tem tvega poškodbo in bi se zato lahko hitro znašel v težavah pri klubskih delodajalcih.
Da se je razvil v enega najboljših odbojkarjev na svetu, zgolj talent ni zadoščal. Kot zatrjuje njegov oče Adi, ta predstavlja le okoli 30 odstotkov tistega, kar je v športu potrebno za uspeh. »Edino, kar sem zahteval od svojih otrok, so vztrajnost in delovne navade. Ko jim to vcepiš, oni vlečejo tebe. Sem tudi že imel malo dosti vsega, ko sem prišel v Tinetovo sobo, pa je imel pred seboj knjigo za šolo, zraven pa se igral z žogo,« je razkril Adi Urnaut.
Profesionalno kariero je Tine kot sprejemalec začel pri matičnem Fužinarju in se bliskovito povzpel med špico slovenske odbojke. Leta 2005 je kot komaj 16-letni mladenič debitiral za slovensko člansko vrsto, že leto pozneje pa prestopil k serijskemu državnemu prvaku ACH Volleyju. Tudi zato je toliko bolj nenavadno, da je pri 17 letih še vedno kolebal, ali se bo posvetil odbojki v dvorani ali odbojki na mivki. Uspehe je namreč nizal tudi na peščeni podlagi in že na svojem prvem turnirju skupaj s Tomažem Pušnikom postal državni prvak do 15 let, leta 2005 pa v paru z Nejcem Zemljakom osvojil naslov svetovnega prvaka do 19 let.
V Italijo, obljubljeno deželo, prek Grčije
Za Urnauta je Slovenija kmalu postala premajhna. Pri ACH Volleyju se je zadržal le dve sezoni, nato pa se leta 2008 podal v obljubljeno deželo odbojke Italijo. Žal je moral na prvi nastop na Apeninskem polotoku počakati. Ker v najmočnejši evropski ligi ni bilo prostora za igralce, mlajše od 21 let, ga je Piacenza posodila grškemu Olympiacosu. »Odločitev je bila pravilna,« danes razmišlja odbojkar. V Grčiji se je prvič soočil s hujšim pritiskom, saj so bile ambicije kluba visoke. Z njegovo pomočjo je ekipa iz Pireja po desetih letih osvojila naslov državnega prvaka, po devetih pa se je veselila še pokalne lovorike.
V tem obdobju si je v slovenski reprezentanci prvič nadel kapetanski trak, ki mu ga je pri vsega 20 letih podelil tedanji selektor Gregor Hribar. »Tine je dokazal, da je sposoben prenesti to odgovornost in bo verjetno tudi v prihodnosti tisti, ki bo opravljal to nalogo,« je odločitev pojasnil Hribar Ni se motil, četudi je Urnaut kasneje priznal, da je bil še neizkušen, a so ga soigralci, ki so bili od njega starejši tudi deset in več let, hitro sprejeli v novi vlogi. Tudi zaradi njegovega značaja, saj ga krasi izjemen ekipni duh. Dober kapetan je po njegovem mnenju športnik, ki zna uspešno komunicirati znotraj ekipe in ki zna reagirati v težkih situacijah ter zmore obdržati hladno glavo. Da ga odlikuje vse našteto, je dokazal leta 2015, ko je s Slovenijo dosegel največji uspeh doslej in se v Bolgariji veselil naslova evropskega podprvaka.
Urnaut še kako dobro ve, kateri so psihološki dejavniki za uspeh v odbojkarski ekipi, ne nazadnje je prav iz te teme leta 2015 diplomiral na fakulteti za šport. Po končanem študiju, ki ga je opravljal na daljavo, je našel nekaj več časa tudi za hobije. Njegova velika strast je ribarjenje. »Že od nekdaj sem užival v tem. Že kot otrok sem na morju ležal na blazini in s trnkom na laksu lovil ribe. Ko sem jo ujel, sem šel do obale, dal ribo babici, ta pa mi je na trnek nadela nov kos kruha. Tako se je začelo, dokončno pa se je ta strast razvila, ko smo s Piacenzo osvojili superpokal in sem dobil bon v vrednosti 500 evrov v neki trgovini. Ker nisem vedel, kaj naj kupim, sem nabavil ribiško opremo. Še raje kot lovljenje ob jezeru ali morju pa imam podvodni ribolov,« je dejal v nedavnem intervjuju za spletno stran Siol. »To je zame neverjetna meditacija, sploh ne znam opisati,« je še pristavil.
V svoji karieri se je preizkusil tudi na Poljskem, v Turčiji in celo Katarju, letos pa bo prvič zaigral v kitajski ligi, kjer bo obleke dres prvaka Shanghai Golden Age. Na Daljnem vzhodu se ne bo zadržal predolgo, saj je že dogovorjen, da februarja prihodnje leto okrepi Monzo.
