Prvi vrhunec domače rokometne sezone v slovenski prestolnici je postregel z izenačenima polfinalnima obračunoma, medtem ko sta bila finale in tekma za tretje mesto precej manj napeta. Celjani in Trebanjci se v zgodovini pokala Slovenije še nikoli niso pomerili v finalu. Veliko več uspeha na tem tekmovanju imajo rokometaši iz Celja, za katere je bil to že 26. finale, na njih pa so le trikrat ostali brez naslova. Prvič se je to zgodilo leta 2002 proti Prulam, tri leta pozneje proti Gold Clubu iz Hrpelj, zadnjič pa leta 2009 proti Kopru. Na drugi strani so Dolenjci v finalu nastopili drugič; edini naslov so osvojili predlani, ko so premagali Slovenj Gradec. Ekipi sta se v letošnji sezoni že dodobra spoznali, saj sta se pomerili trikrat. V ligi je Trimo dobil prvi obračun, nato pa je Celje slavilo dvakrat, zadnjič na »dan šaljivcev« v Zlatorogu s 36:34.
Trimu nekaj manjkalo v vseh delih igre
V prvem polčasu so Trebanjci, predvsem po zaslugi Jake Sorška, ki je dosegel osem od 15 golov Trima, še držali stik z varovanci Klemna Luzarja. Ti so v nadaljevanju z agresivno obrambo, raznovrstnim napadom in širino v igri po šestih minutah drugega polčasa pobegnili na šest golov prednosti (24:18). Trimo se ni predal in je v 40. minuti po delnem izidu 5:0 prišel na minimalen zaostanek (23:24), a Celjani so hitro odgovorili, ponovno prevzeli nadzor in tekmo mirno pripeljali do konca. V 50. minuti so z golom Andraža Makuca povedli s 31:26, s čimer je bil finale praktično odločen.
»Že pred pokalnim vikendom smo si zadali cilj, da napademo vse lovorike, in s takšno miselnostjo smo tudi odigrali turnir,« je dejal igralec Celja Uroš Milićević, ki je dosegel osem golov, Makuc jih je dodal šest. Pri Trimu je bil z devetimi goli najbolj razpoložen Soršak. Trener Trima Branko Tamše, ki je v preteklosti s Celjem osvojil pet pokalnih naslovov, je po tekmi priznal: »Na začetku drugega polčasa so nas hitro oddaljili in pri zaostanku šestih golov smo porabili preveč energije za lovljenje. Če želiš osvojiti pokal, ne smeš prejeti 36 golov. V vseh delih igre nam je nekaj manjkalo, Celje pa je zasluženo zmagalo.« Najkoristnejši igralec sklepnega turnirja pokala Slovenije je bil celjski organizator igre Andraž Makuc, najboljši vratar pa Aljaž Panjtar iz vrst LL Grosista Slovana.
Slovan razočaral
Polfinalna obračuna sta ponudila dva izenačena in napeta scenarija. Celjani so proti domačinom turnirja, ki so jih v rednem delu državnega prvenstva dvakrat premagali (v Zlatorogu s 31:29 in na Kodeljevem s 34:31), napredovali šele po streljanju sedemmetrovk. Redni del se je končal z neodločenim izidom 30:30, Celjani pa so do izenačenja prišli 30 sekund pred koncem, ko je zadel 18-letni Aljuš Anžič. V dramatični končnici so bili vsi celjski izvajalci sedemmetrovk (Anžič, Uroš Milićević, Luka Perić, Filip Rakita in Andraž Makuc) natančni, odločilno prednost pa je Slovanu zapravil Staš Skube, ki je edini zgrešil pri domačih. »Na tekmi med trenutno najboljšima ekipama v ligi so bile izkušnje na strani Slovana, na naši pa hitrost in mladost,« se je zmage veselil junak tekme Aljuš Anžič, ki je bil z 11 goli tudi njen najboljši strelec. Šest jih je dodal Milićević, pri Ljubljančanih pa je Tim Cokan dosegel devet golov, Skube šest. »V tekmo nismo vstopili najbolje, predvsem v obrambi se nismo držali dogovorjenega. Na trenutke smo igrali solidno, a premalo konstantno,« je vzroke za poraz pojasnil rokometaš Slovana Tarik Mlivić.
Tudi drugi polfinale je ponudil dramo do zadnjih sekund. Trebanjci so večji del tekme nadzorovali potek in si v prvem polčasu priigrali prednost, ki so jo v nadaljevanju še povečali, a se Korošci niso predali. V končnici so se približali na gol zaostanka in imeli celo napad za izenačenje, vendar ga niso izkoristili, tako da so Dolenjci slavili z minimalno razliko. Najboljši strelec tekme je bil Veljko Stanojević s 13 goli, pri Trimu pa Jan Jurečič s sedmimi. »Tekma je bila težka, sami smo si zakomplicirali končnico, saj bi jo lahko mirneje pripeljali do konca. A najpomembnejša je zmaga,« je dejal Jan Jurečič.