Slovenska moška reprezentanca bo od četrtka do nedelje igrala na olimpijskih kvalifikacijah v španskem Granollersu. Med izbranci selektorja Uroša Zormana, ki so se včeraj zbrali v Barceloni, je tudi Blaž Janc, ki je zaradi poškodbe moral izpustiti januarsko evropsko prvenstvo v Nemčiji. Vrnitev 27-letnega rokometaša Barcelone, s katero je dvakrat osvojil ligo prvakov, bo velika pridobitev za slovensko izbrano vrsto, ki bo v Granollersu igrala v skupini z Brazilijo, Španijo in Bahrajnom.
Selektor Zorman je pred pripravami na evropsko prvenstvo dejal, da je najpomembnejše, da imajo igralci nasmeh na obrazu in da pridejo na priprave dobre volje. Kakšne volje ste prišli v nedeljo, ko ste se dobili v Barceloni?
Vsekakor z nasmehom na obrazu, še zlasti ker sem zaradi poškodbe moral izpustiti januarsko evropsko prvenstvo, zato imam še toliko večjo željo spet biti v reprezentanci. Vemo, da nas čaka izredno pomemben teden, lahko bi rekli, da kar najbolj pomemben v zadnjih štirih letih. Vsi smo prišli kar najbolj motivirani in pripravljeni. Verjamem, da se lahko uvrstimo v Pariz.
Ali to pomeni, da so zdaj težave s hrbtom že preteklost?
Zdaj sem spet nazaj na sto odstotkih, težav s hrbtom nimam več in sem spet v tekmovalnem ritmu. V klubu igram redno, tako da ni nobenih težav, je bila pa poškodba neugodna, saj sem izgubil moč v nogah, ker mi je disk pritisnil na živec.
Koliko pa ste spremljali evropsko prvenstvo?
S soigralci iz reprezentance sem bil ves čas v stiku, velikokrat smo se pogovarjali, v navezi sem bil tudi s selektorjem Zormanom. Gledal sem vse tekme slovenske reprezentance in bil njihov strastni navijač. Šesto mesto je lep uspeh, vendar bomo morali zdaj to v olimpijskih kvalifikacijah le še potrditi.
Selektor Zorman je v igro reprezentance prinesel veliko svežine in novih zamisli. Slovenija zdaj igra sodoben rokomet, z veliko vložki, ki do zdaj niso bili običajni.
Že ko je Zorman prevzel reprezentanco, sem dejal, da potrebujemo določen čas, da pa je to prava izbira, kar se je v Nemčiji samo potrdilo. Smo na pravi poti, kajti Zorman je resnično velik rokometni strokovnjak. Tudi vi ste opazili veliko novih stvari in da je v naši igri nekaj posebnega, česar druge reprezentance nimajo, kar nam daje samo še dodatno vrednost. V igri nam daje tudi proste roke, da lahko s svojo individualno kakovostjo, improviziranjem v določenih situacijah naredimo tisto, kar v tistem trenutku mislimo, da je najboljše. Po drugi strani imamo dober sistem, ki že daje rezultate, ampak v vsaki novi reprezentančni akciji moramo to vedno znova potrditi.
Dotakniva se, kot pravite, najpomembnejšega tedna v zadnjih štirih letih, ki je pred vami. V skupini boste ob Španiji prvi favorit za uvrstitev v Pariz, vemo pa, da papir marsikaj prenese in da boste to morali potrditi tudi na igrišču.
Če bi lahko izbiral, bi si v olimpijskih kvalifikacijah izbral skupino, v kateri smo. Tu ni nobene skrivnosti in tudi ne bežimo od tega, da smo eden od favoritov, vendar vemo, kaj šport prinaša. Žoga je okrogla, igra se 60 minut, danes pa vsi znajo igrati rokomet. Brazilije nikakor ne bi odpisal, saj imajo zelo dobro ekipo. Goncalves dos Santos in Inoue Langaro sta moja soigralca v Barceloni, Monte dos Santos, ki igra za Montpellier, pa nam je v zadnjem krogu lige prvakov zabil enajst golov, tako da nas čaka zelo težka tekma. Ob tem je le ena tekma in že slab začetek je lahko usoden, zato bo potrebna maksimalna zbranost od prve minute.
Koliko vam ustreza, da že na začetku igrate z Brazilijo, potem vas naslednji dan čaka tekma s Španci in po dnevu počitka še Bahrajn?
Razpored je povsem v redu. Že prvi dan turnirja bomo videli, kje smo in kakšne so naše možnosti, da se uvrstimo v Pariz. Toda če se želiš uvrstiti na olimpijske igre, moraš tako in tako dobiti vsaj dva tekmeca.
Ali bodo trije dnevi priprav dovolj, da se pripravite na kvalifikacijske obračune?
Dejstvo je, da trije dnevi priprav za najboljšo pripravljenost niso dovolj, toda tako in tako so vse reprezentance na istem in tu nihče ne bo na slabšem. Na koncu bo najbolj pomembna želja, energija in seveda tudi taktična priprava, za katero sem prepričan, da bo na vrhunski ravni.
Dobro pa je, da ste se dobili že kar v Španiji.
Tako je, daleč najboljše, saj na tak način ne izgubimo nobenega dneva priprav. V tem položaju moramo loviti vsako uro, da smo več časa skupaj.
Zakaj ima nastop na olimpijskih igrah tako posebno draž?
Če evropsko ali svetovno prvenstvo odigraš slabše, veš, da boš imel hitro spet novo priložnost, s čimer se nekoliko izgublja čar teh tekmovanj. Smo tudi edini kolektivni šport, ki ima praktično vsako leto evropsko ali svetovno prvenstvo. Drugače je z olimpijskimi igrami, vemo pa, kako težko se je nanje uvrstiti. Če ti ne uspe, moraš na novo priložnost spet čakati štiri leta in že tu je glavna razlika. Drugo pa je, da je že samo vzdušje drugačno, živi se v olimpijski vasi, srečuješ se s številnimi vrhunskimi športniki iz drugih panog in doživeti ta utrip je resnično nekaj posebnega. Veliko je medijske pozornosti, gledalcev, tekme se predvajajo po vsem svetu. Vsekakor si zelo želim, da bi bil spet del tega.
Z Barcelono ste v ligi prvakov osvojili drugo mesto v skupini B in se že uvrstili v četrtfinale. V isti skupini je bilo tudi Celje, ki pa je ostalo brez zmage. Za Celjane zdaj igra vaš mlajši brat Mitja in gotovo spremljate dogajanje v svojem nekdanjem klubu.
Vedno govorim, da brez Celja ne bi bil tu, kjer sem danes, zato vedno spremljam, kaj se dogaja s klubom. Priznam, da mi ni lahko gledati, kaj se dogaja z njim, in mi je zelo žal, da gre v smer, v katero ne bi smel iti. Žal mi je, da Celje že v slovenski ligi izgublja tekme, kajti vsi vemo, kaj pomeni v svetovnem rokometu. Vsako leto prodajo veliko igralcev, zato se niti ne čudim, da so ligo prvakov končali brez zmage. Morda bi lahko dobili kakšno tekmo, da pa bi kaj resnega naredili, bi bilo nerealno pričakovati. Druge ekipe v ligi prvakov si lahko privoščijo več denarja, s tem boljše igralce, če pa ni rezultatov, tudi ni gledalcev, brez njih pa je težko igrati ali presenetiti kakšno vrhunsko ekipo. Upam in verjamem, da bodo v vodstvu kluba videli, da bodo morali nekaj narediti, izboljšati ekipo in da se Celje spet vrne tja, kamor sodi.
Na žalost v težavah ni le Celje. Že nekaj let nazaduje celotni slovenski klubski rokomet, ki se mu v prihodnji sezoni obeta, da ne bo imel več svojega predstavnika v ligi prvakov.
Če ni financ, je nemogoče, da sestaviš ekipo, ki bi bila konkurenčna v Evropi. Na žalost tako je in v Sloveniji je to trenutno največja težava. Celotna liga je na nižji ravni, kot je bila pred leti. Že to, da prihodnje leto ne bo predstavnika v ligi prvakov, pomeni, da bo slovenski klubski rokomet še dodatno nazadoval, kajti ko enkrat izpadeš iz nje, je še toliko težje priti nazaj. Razen ob pogoju, da se sestavi res dobra ekipa in da si konkurenčen najboljšim, se pa bojim, da bo to vse težje narediti.
