Že 81-letni Egipčan Hasan Mustafa, ki je predsednik več kot 25 (!) let, kar je najdaljši staž v 79-letni zgodovini IHF, bo imel tri izzivalce, vse iz Evrope: 67-letnega Slovenca Franja Bobinca, leto mlajšega Nemca Gerda Butzecka (prekaljenega funkcionarja je predlagala močna nemška zveza) in 58-letnega Nizozemca Tjarka de Langeja (leta 2011 je postal prvi mož nizozemske zveze).
Prvi predsednik mednarodne zveze, ustanovljene julija 1946, je bil Šved Gösta Björk, septembra 1950 pa ga je nasledil Švicar Hans Baumann. Ker je umrl zaradi bolezni, je februarja 1971 položaj prevzel Šved Paul Högberg in ostal do julija 1984. Dirigentska paličica svetovnega rokometa je nato pristala v rokah Avstrijca Erwina Lanca, od novembra 2000 pa je predsednik zveze, ki združuje 211 nacionalnih zvez, Hasan Mustafa.
Šest kongresov s šestimi zmagami
Razvpiti Mustafa je na svojih šestih volilnih kongresih vedno izšel kot zmagovalec. Leta 2000 je v portugalskem Estorilu nasledil Erwina Lanca, ki je od nove kandidature odstopil tik pred volitvami, na naslednjih dveh na domačih tleh, v letovišču El Gouna ob Rdečem morju leta 2004 in Kairu leta 2009, pa je suvereno opravil s protikandidatoma.
Najprej je povozil Šveda Staffana Holmqvista (v glasovih 85:46), nato še Luksemburžana Jeana Kaiserja (115:25). Na naslednjih treh kongresih v Dohi leta 2013 ter Antalyi leta 2017 in 2021 sploh ni imel protikandidata, tokrat pa bo imel v Kairu kar tri.
Namerne težave z dokumenti
Faraon je vzdevek Mustafe, ki je pogosto deležen očitkov o korupciji, podkupovanju, seksizmu, čistkam v mednarodni zvezi, avtoritarnemu, diktatorskemu in nedemokratičnemu vodenju IHF ter celo prirejanju nekaterih tekem na najvišjih ravneh tekmovanj. A nekdanji rokometaš (za Al Ahly je igral 15 let), reprezentant (deset let) in trener, ki je bil v dveh mandatih skupaj kar 20 let tudi predsednik rokometne zveze Egipta, vse očitke zavrača.
»Jasno je, da sem žrtev rasizma, saj sem eden redkih Arabcev na čelu mednarodne športne zveze. To gre mnogim v nos,« se brani Hasan Mustafa, ki se v nedeljo sploh ni udeležil tekem za kolajne na SP za ženske na Nizozemskem ter ni podelil kolajn in lovorik, kot je običaj za predsednika IHF. Po nekaterih informacijah naj bi bil razlog njegovo šibko zdravje, mnogi pa trdijo, da se je v celoti posvetil volilnemu kongresu.
Volilnega kongresa v Kairu naj bi se udeležilo okoli 170 predstavnikov od skupno 211 članic. Tudi zaradi težav nekaterih pri pridobivanju vstopnih dokumentov za Egipt, manjše število volilnih glasov pa bi najbolj ustrezalo Mustafi, ki bi lahko slavil že po prvem krogu. A če ne bo prejel absolutne večine, se bo v drugem krogu pomeril z drugim najmočnejšim kandidatom iz prvega. V boju za svoj sedmi zaporedni predsedniški mandat bo imel Egipčan (ena izmed njegovih bolj norih idej je bila, da bi velika rokometna tekmovanja iz programa poletnih olimpijskih iger prestavili v čas zimskih OI) tri protikandidate iz Evrope, njihovi volilni programi pa so si zelo podobni.
Zveza preimenovala Bobinca
Franjo Bobinac, ki so ga na uradni spletni strani IHF preimenovali v Franca, je svojo kandidaturo sporočil na septembrski skupščini evropske zveze EHF v Andauu v Avstriji, kjer je Avstrijec Michael Wiederer po letih 2016 in 2021 dobil tretji zaporedni predsedniški mandat. Tam se je Bobinac po štirih letih umaknil iz izvršnega odbora zveze, svoj volilni program za predsednika IHF pa je strnil v šest glavnih točk. Zavzema se za omejitev mandata predsednika IHF, večje sodelovanje med celinskimi zvezami, spremembo rokometnih pravil v prid jasnosti in transparentnosti, pridobitvi globalnih partnerjev, prenosu prihodkov IHF na nacionalne zveze in utrditvi rokometa na mednarodnem športnem prostoru.
»Z različnih koncev sveta sem prejel številne pobude, naj vstopim v kandidaturo za predsednika IHF. V teh pobudah sem začutil veliko podporo, spodbudo in prepričanje, da je na globalni ravni rokomet pred spremembami, ki jih je treba uresničiti,« pravi Franjo Bobinac.
»V meni so mnogi prepoznali tistega, ki bi lahko te spremembe vodil in izpeljal. Po temeljitem razmisleku sem se odločil, da izziv sprejmem. Ne glede na kandidaturo in ne glede na to, kako se bodo volitve iztekle, ostajam tudi v prihodnje zavezan in predan olimpizmu ter vodenju Olimpijskega komiteja Slovenije,« je dodal Bobinac, ki je prvi človek OKS od decembra 2022 (med letoma 2008 in 2022 je bil predsednik Rokometne zveze Slovenije) in ocenjuje, da funkcija predsednika IHF ni nezdružljiva s funkcijo predsednika OKS.