Domača rokometna sezona 2025/26 se je končala z absolutnim zmagoslavjem rokometašev iz knežjega mesta. Na aprilskem zaključnem turnirju v Ljubljani so najprej osvojili slovenski pokal, po dveh finalnih zmagah proti branilcem naslova iz slovenske prestolnice pa še državno prvenstvo. Na dosedanjih državnih prvenstvih so bili petkrat najboljši tudi Velenjčani, po enkrat pa rokometaši Kopra, Prul 67 in Slovana.
Varovanci celjskega stratega Klemena Luzarja so v sijajnem vzdušju skoraj do zadnjega kotička napolnjenega Zlatoroga skozi celotno tekmo do potankosti izpolnjevali vse dogovore iz slačilnice. Že v šesti minuti so po golu obetavnega 18-letnega Aljuša Anžiča povedli s 3:1, dve minuti kasneje pa po zadetku Luke Perića s 5:2.
Ljubljančani so v nadaljevanju vzpostavili ravnotežje na igrišču in v 13. minuti gostiteljem povsem zadihali za ovratnik (7:6), nato pa jim je "hitronoga" celjska zunanja vrsta z Anžičem in Andražem Makucem na čelu začela povzročati vse večje preglavice.
Gostitelji so si v 17. minuti po zadetku Tadeja Mazeja iz nasprotnega napada prvič na dvoboju priigrali štiri gole prednosti (10:6), sedem minut kasneje pa je ljubljanski trener Uroš Zorman pri vodstvu Celjanov s 14:10 zahteval minuto odmora. Njegovi izbranci so po njej prepolovili zaostanek (15:13), tik pred odhodom na veliki odmor pa se po golu Staša Slatinka Jovičiča povsem približali domačinom druge finalne tekme (18:17).
Ljubljančani so v drugem polčasu dvignili raven svoje igre. Njihova obramba je bila na veliko višji ravni, igra v napadu raznovrstnejša in predvsem hitrejša. V 37. minuti so po golu Celjana v svojih vrstah Tima Cokana izenačili na 23:23, minuto kasneje pa prek hrvaškega zunanjega igralca Leona Ljevarja tudi prvič in zadnjič na dvoboju povedli s 25:24.
Mladi Celjani so hitro premagali manjšo krizo v svoji igri, med 40. in 43. minuto so znova zaigrali udarno in si z delnim izidom 4:0 znova priigrali tri gole prednosti (28:25). V 45. minuti je Makuc povišal na 30:26, za nameček pa so Ljubljančani po tretji dvominutni izključitvi ostali brez Ljevarja.
A "zmagoviti ples" celjskih rokometašev se ni končal, v 46. minuti so izkoristili izrazito prednost dveh igralcev več na igrišču - poleg Ljevarja je bil izključen tudi Bruno Vili Zobec - in povedli z 32:27 ter gostujočega trenerja Zormana prisilili, da je zahteval minuto odmora.
Po vrnitvi na igrišče je Anžič v 48. minuti povišal na +6 (33:27), minuto kasneje pa je pomemben člen v celjski obrambi Uroš Miličević prejel rdeči karton. Izkušeni Ljubljančani so to znali izkoristiti, v 54. minuti so se približali le na dva gola (35:33).
V prelomnih trenutkih dvoboja so hoteli tekmo postaviti "na glavo" in izsiliti tretjo tekmo, a jim to ni uspelo. Celjani so s pravočasno doseženimi goli držali prednost dveh do treh golov, po zadnjem zvoku sirene pa se je lahko začela velika celjska zabava.
Na drugi finalni tekmi sta bila v celjski ekipi najučinkovitejša Ukrajinec Oleksandr Onufrijenko in Perić, ki sta dosegla po osem golov, Anžič in Makuc sta za zmago prispevala po sedem zadetkov. Bruno Vili Zobec in Tarik Mlivić sta za ljubljansko zasedbo dosegla po sedem golov.