Delamo najboljše. Čeprav smo igrali tudi v ligi prvakov in regionalni ligi Seha, smo ogromno trenirali in ni bilo časa za počitek. Zaradi napornega ritma smo bolj utrujeni kot igralci drugih klubov, a tudi ko se sezona bliža koncu, smo še vedno pri močeh. V zadnjih letih smo imeli tudi kakovostnejšo ekipo od Gorenja. Verjetno v celjskem klubu tudi bolje delajo z mlajšimi selekcijami, tujci, ki prihajajo, pa so – razen redkih izjem – stari 19, 20 let in se odlično vključujejo v sistem dela trenerja Branka Tamšeta. Ta vsako leto sicer ostane brez kopice nosilcev igre, a vedno preseneti in znova naredi odlično ekipo.
Toda pred sezono so v Velenju napovedovali, da vas bodo vrgli s slovenskega prestola, a se je Gorenjeva zgodba klavrno končala.Takšnih stvari sam ne bi nikoli javno napovedoval, tudi če bi si to želel ali bil prepričan o tem. Ker se ti vse lahko hitro vrne kot bumerang, potem pa izpadeš smešen in neumen. V končnici je Gorenje izgubilo prve štiri tekme, čeprav do takrat sploh še ni igralo z nami, in odpadlo iz boja za prvaka. Vsi tisti, ki se vsaj malo spoznajo na rokomet, vedo, da Celje že dolgo vlada slovenskemu rokometu. To bo trajalo še zelo dolgo, ne leta, ampak desetletja.
Igranje v regionalni ligi Seha ima svoje pluse in minuse. Če bi jih dali na tehtnico, kam bi se nagnila?Igralni urnik je zgoščen in naporen, a težke tekme so za igralce velik plus. Še posebno naporna so potovanja: če greš na primer v Prešov na Slovaško, ne potuješ z letalom, ampak deset, enajst ur z avtobusom. Če gremo kam z letalom, to niso čarterji, ampak poceni redne linije, ker jih pač plačuje sponzor lige. Vseeno pri nas ni pomanjkanja treningov, kajti Tamše vedno poskrbi, da jih imamo dovolj. Če na primer igramo v Skopju, naslednje popoldne pa potujemo nazaj domov, dopoldne organizira trening. Seha je dobra tako za izkušenejše kot tudi mlajše igralce, v njej pa rajši igram kot v slovenski ligi.
V ligi prvakov se Celje že četrto sezono zapored ni uvrstilo v osmino finala. Ali mogoče plačujete takšen davek v Evropi zaradi igranja v Sehi?Delno. Celje nima ekipe s 16 vrhunskimi in enakovrednimi igralci, medtem ko imajo Vardar, PSG in drugi po dva vrhunska igralca na vsakem položaju. Mogoče zaradi igranja v Sehi res plačujemo davek v ligi prvakov, a vsekakor je Seha v vseh pogledih boljša od slovenske lige. Igralci hitreje napredujejo in dobivajo dragocene izkušnje, nasprotniki so kakovostnejši, saj mnogi igrajo tudi v ligi prvakov. Močne tekme v Sehi so takšne, kot bi igral v ligi prvakov. Zato Celje mora ostati in igrati v Sehi.
Nekoč ste bili znani tudi po svojem nočnem in nešportnem življenju. Koliko je k vaši igralski in osebnostni rehabilitaciji po prihodu v Celje pred dvema letoma prispeval Tamše?Seveda so mi najbližji ves čas stali ob strani in mi zaupali. A razen njih so takrat, ko mi ni šlo, redki verjeli vame. Najbolj mi je pomagala življenjska partnerica Lana. Ob vrnitvi v Celje mi je Tamše ogromno pomagal, ko sem imel težave, ko nisem bil v formi. Ves čas me je spodbujal, mi svetoval in mi govoril, da se bom vrnil na vrhunsko raven. In sem se. Pri drugih trenerjih takšne pomoči in spodbude nisem imel, še posebno ne v tujih klubih. Tam si pač plačan, da maksimalno opravljaš svoje delo, toda če ti ne gre, nikogar sploh ne zanima, kakšni so razlogi.
Koliko je k življenjskim spremembam prispevalo rojstvo hčerke Kiare, ki bo kmalu stara štiri leta?Zelo veliko. Ko sem bil star dvajset let, sem bil takšen, kot sem bil, in tega me ni sram priznati. Veliko sem ponočeval, živel nešportno, a če bi lahko karkoli spremenil za nazaj – ne bi spremenil ničesar. Vsak, ki je mlad, dela neumnosti, meni pa ni bilo žal niti za eno stvar, ki sem jo storil. Ko dobiš otroka, je to velika sprememba, ki te prisili v to, da prenehaš z dotedanjim početjem in da hitreje odrasteš. Več je obveznosti, več moraš imeti reda, organizacije in discipline. Ko se je rodila, to je bilo v Montpellieru, kjer sem igral za tamkajšnji klub, sem bil zelo mlad. A če bi lahko bil spet tako mlad očka, bi to z veseljem bil. Kiara mi je dala in mi daje ogromno: veselje do življenja, motivacijo, čustva, čudovite trenutke.
Poznate dobre in slabe strani vrhunskega športa. Bi si želeli, da Kiara postane vrhunska športnica?Želel bi si, da gre v vrhunski šport, a se bo sama odločila, nihče je ne bo silil v nič. Toda če bi jaz lahko zarisal njeno športno prihodnost in izbiral, s katerim športom bi se ukvarjala, bi izbral tenis, ki je damski šport. Tenis obožujem, zelo rad ga igram in spremljam tudi po televiziji. Športne gene zagotovo ima po starših: jaz sem rokometaš, partnerica Lana pa je deset let plesala standardne in latinskoameriške plese, a se je potem odločila za študij in diplomirala iz angleščine in italijanščine. Kiara že ima dva loparja in žogice, potem pa bomo videli, kako bo naprej. (smeh)
Ko je Veselin Vujović postal selektor Slovenije, je večkrat izjavil, da ste njegov »pacient številka ena«. A to je že preteklost, zdaj vas pogosto hvali.Mislim, da se dobro razumeva. A saj veste, kako je v športu: če dobro igraš, te nihče ne kritizira in tepe po glavi, ko igraš slabše, pa je druga zgodba. Sem igralsko in osebnostno dozorel, kar mi priznavajo tudi ljudje okoli mene. Letošnja sezona je bila kljub začetnim poškodbam zame zelo uspešna. Celotno sezono sem bil konstanten, v nasprotju s prejšnjimi, ko sem na eni tekmi dosegel deset golov, na naslednjih pa le po enega ali dva. Razvil sem se v igralca, ki dobro igra v obrambi in napadu. Nekoč sem v napadu videl le gol in pogosto brezglavo streljal, zdaj se trudim tudi čim več igrati za ekipo. Vujovićeve pohvale pa je lepo slišati, saj vemo, da on raje graja, kot hvali.
Nedavno vas je želel imeti Paris St. Germain, toda do dogovora ni prišlo.Raul Gonzalez, zdajšnji trener Vardarja in bodoči trener PSG, je želel, da pridem v Pariz že po tej sezoni. To se je zgodilo po februarski tekmi z Vardarjem v Sehi, ko sem v Skopju dosegel enajst golov. Nato sta Celje in PSG začela pogovore, a nista našla skupnega jezika. Malce sem razočaran, kajti če te v rokometu želi imeti PSG, je to tako, kot bi te v nogometu želel imeti Real Madrid. Ker sem s Celjani letos podaljšal pogodbo do leta 2020, bi klub zaradi predčasnega odhoda tudi dobro zaslužil. A mogoče kmalu pride še kakšna mamljiva ponudba in bom zapustil Celje, če je ne bo, pa nič hudega.
V Celju igra vaš primorski rojak Domen Makuc, ki je pri slabih 18 letih takšen rokometni dragulj, kot ste bili vi v njegovih letih. V čem so glavne razlike in podobnosti med vama?Domen igra na položaju srednjega zunanjega igralca, jaz pa sem levi zunanji. V njegovih letih sem bil precej višji, oba pa sva bila v teh letih med največjimi talenti v Evropi. Značajsko sva si povsem različna: on rad hodi v šolo, jaz šole nisem maral, on je miren, jaz sem bil v njegovih letih živ, divji. Seveda od njega ne smemo pričakovati, da bo vsako tekmo odigral na vrhunski ravni, že zdaj pa jih veliko igra tako zrelo, kot da je v članski ekipi že pet let. V prihodnje bo vse odvisno od njegove glave, za katero mislim, da je »poštimana«. Tujina? Svetoval bi mu, naj še dve ali tri sezone ostane v Celju in sodeluje s trenerjem Brankom Tamšetom, ki vrhunsko dela tudi z mladimi igralci.
Slovenijo kmalu čakata tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na SP 2019. Bi bil morebiten neuspeh proti Madžarom katastrofa za slovenski rokomet?To bi bila velika katastrofa, čeprav je Madžarska rokometna velesila. A kot je dejal Vujović: boljši smo od Madžarov, kar pomeni, da nismo mi dobili težkega nasprotnika, ampak oni. Smo favoriti, saj imamo kakovostnejšo ekipo, v primerjavi z EP na Hrvaškem bomo močnejši še za Dolenca, Gabra in Henigmana. V očeh Evrope in sveta smo v zadnjih letih kljub mladi zasedbi postali zelo kakovostna, zrela, uspešna in spoštovanja vredna reprezentanca.
Bi se lahko sodniki zaradi kritičnih besed, ki jih je Vujović med EP na Hrvaškem izrekel na njihov račun, maščevali Sloveniji proti Madžarski?Čeprav se ne strinjam z vsem, kar je Vujović izjavljal, se ne bi čudil, če bi se to zgodilo. Žal se to dogaja le v rokometu, v katerem imajo sodniki odločilen vpliv na igro, večinoma pa smo Slovenci tisti, ki potegnemo kratko. Mogoče bodo tudi na teh tekmah skušali soditi v našo škodo, a če bo treba, bomo igrali proti Madžarom in sodnikom. Toda na koncu se bomo mi veselili.
