Na olimpijskih igrah v Milanu in Cortini je bila najbolj uravnotežena zastopanost spolov v zgodovini ZOI. Kar 47 odstotkov vseh udeležencev je bilo žensk, tekmovale pa so v rekordnih 50 ženskih in 12 mešanih disciplinah. Edina olimpijska disciplina, kjer je nastop omogočen le moškim športnikom, ostaja nordijska kombinacija.
Od vseh 116 disciplin so ženske tekmovale v rekordnih 53,4 odstotka vseh disciplin na zimskih igrah, so zapisali pri mednarodne olimpijskem komiteju (Mok). V 12 od 16 panogah (75 odstotkih) je bilo uravnoteženo število športnikov po spolih. To sta dve panogi več kot v Pekingu leta 2022 (10 od 15 panogah).
Glavni dejavnik tega povečanja je uvedba štirih novih ženskih disciplin, in sicer parov smučanja prostega na grbinah, sankanja v dvojicah, smučarskih skokov na veliki skakalnici in turnega smučanja. Ženske in moški pa se bodo z današnjo maratonsko preizkušnjo na 50 kilometrov prvič pomerili na enakih razdaljah v teku na smučeh. Medtem ko so poletne olimpijske igre v Parizu leta 2024 dosegle popolno enakost spolov, se ženske športnice zimskih disciplin za to še vedno borijo.
Zimske igre na severu Italije so se najbolj približale odpravljanju te vrzeli, v Pekingu so dosegli 44,7 odstotno žensko udeležbo, v Pyeongchangu leta 2018 pa 41,3 odstotka. Kljub temu pa na letošnjem zimskem športnem spektaklu še vedno niso nastopile športnice nordijske kombinacije. Ta je v olimpijskem koledarju vse od leta 1924, a ženskih tekem na igrah ni bilo še nikoli. Ko so ženske prvič tekmovale na zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924, so predstavljale 4,3 odstotka tekmovalcev in so sodelovale le v umetnostnem drsanju. Eden večjih mejnikov v ženskem zimskem olimpijskem športu, je bila uvedba ženskega hokeja v Naganu leta 1998 in ženskega boba v Salt Lake Cityju leta 2002.