Johannes Hoesflot Klæbo je hkrati s šestimi zlatimi kolajnami na enih igrah presegel dosežek ameriškega hitrostnega drsalca Erica Heidna, ki je leta 1980 v Lake Placidu osvojil pet naslovov. Klæbo je tako postal najuspešnejši posameznik v zgodovini zimskih olimpijskih iger, tako na enih igrah kot tudi v skupnem seštevku. Absolutni olimpijski rekord sicer še vedno drži plavalec Michael Phelps, ki je na poletnih igrah osvojil 23 zlatih kolajn, od tega osem leta 2008 v Pekingu.
V Trondheimu je bilo težje
Norveška javnost 29-letnega Klæba že leta primerja z Dæhliejem, ki je prevladoval v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ter ga postavlja ob bok Bjoergenovi in Bjoerndalenu. Njihovo zapuščino je presegel po korakih: najprej z zmago na 10 kilometrov prosto, ko jih je ulovil po številu kolajn – že pred tem je bil najboljši v skiatlonu in sprintu –, nato s štafeto in ekipnim sprintom z Einarjem Hedegartom. S tem je dohitel Heidna, kar zadeva število zlatih kolajn na enih zimskih olimpijskih igrah, prvo mesto na najdaljši tekaški preizkušnji pa je bilo le še češnja na torti in ponovitev lanskoletne bere kolajn na domačem svetovnem prvenstvu v Trondheimu.
»Moje zadnje leto ni bilo tako peklensko kot obdobje pred svetovnim prvenstvom v Trondheimu. Takrat je bil pritisk ogromen – domače prvenstvo, visoka pričakovanja. Tokrat sem bil bolj umirjen, osredotočen na to, da uživam in dam vse od sebe,« je pojasnil 29-letni Johannes Hoesflot Klæbo, ki se je rodil v Oslu, pri petih letih pa se je preselil v Trondheim, kjer živi še danes.
Po lanskem popolnem izkupičku na svetovnem prvenstvu je vedel, da je mogoče na enem tekmovanju poseči po šestih zlatih kolajnah. »A ponoviti to na olimpijskih igrah … težko je najti besede. Mentalno sem bil močnejši kot lani, vsaka tekma mi je pomenila predvsem zabavo,« je dodal junak iger Milano-Cortina, ki so ga pred nastopom na 50 kilometrov klasično mučile težave z grlom. »Bal sem se, da sploh ne bom mogel na start. Zjutraj sem si rekel: 'Poskusi,' in potem je bilo vse skupaj neverjetno.«
Najdaljšo preizkušnjo je znova odločil njegov značilni finiš. Na zadnjem vzponu, poimenovanem po nekdanjem italijanskem tekaču Cristianu Zorzi, je strl rojaka Martina Loewstroema Nyengeta, tretji je bil Emil Iversen. Norvežani so tako prvič po letu 1924, ko je v Chamonixu slavil Thorleif Haug, v najdaljši tekaški preizkušnji osvojili vsa tri odličja.
Priprave na OI načrtovane do potankosti
Klæbova olimpijska zgodba se ni začela februarja, temveč že mesece prej. Poleti in jeseni je treniral v manjši skupini brez reprezentance, ob njem pa je bil njegov prijatelj in rojak Emil Iversen, ki je prosil za pomoč pri treningu. Skupaj sta opravila višinske priprave v Davosu in ZDA, povečala obseg dolgih treningov ter vzdržljivostno bazo. Zadal si je cilj, da postane popoln tekač, ne le specialist za sprint, temveč tudi zmagovalec na 50 kilometrov. Del priprav je z njima opravila tudi Švedinja Frida Karlsson, najboljša na OI na 10 km prosto in v sprintu, ki je zaradi bolezni morala odpovedati 50-kilometrsko preizkušnjo. Klæbo ji je svetoval pri treningu in z njo delil izkušnje, pri čemer se ni obremenjeval s tradicionalno napetim norveško-švedskim rivalstvom. »Trening je trening. Na progi smo tekmeci, zunaj nje pa športniki.«
Svojo odlično pripravljenost je potrdil z zmago na novoletni turneji, v svetovnem pokalu pa je z devetimi zmagami presegel »stotico« in zdaj je že pri 107, še devet jih ima v štafetnih preizkušnjah. Na dobri poti je tudi do šestega velikega kristalnega globusa, s čimer bi se izenačil z Dæhliejem in Bjoergenovo. »Rekordi pridejo in gredo. Najpomembnejše je, da še vedno rad tekmujem. Vedno se veselim, ko stopim na progo in se borim za kolajno,« poudarja Klæbo.
Od Ronalda do smučarskega teka
V mlajših letih je bila njegova prva strast nogomet, idol pa Cristiano Ronaldo. Sanjal je, da bo igral za Manchester United, a njegov dedek Kare Hoesflot, ki je bil njegov prvi trener, je kmalu preusmeril njegov talent v smučarski tek. Pod njegovim vodstvom je nastal znameniti »Klæbov korak«, eksplozivni dvojni odriv, s katerim zlomi tekmece na kratkih vzponih. »Star je 83 let, a je še vedno izjemno inovativen. Bere knjige in vse vrste znanstvene literature, da se uči in je na tekočem, ter skrbi za vse, kar lahko izboljšamo. Vedno je bil in je moja velika podpora,« se je tudi v Tesaru spomnil na svojega prvega učitelja.
Ob njem stoji celotna družina. Oče Haakon je postal njegov menedžer, mama Elisabeth in brat Ola ostajata tiha opora, partnerica Pernilla Doesvik pa skrbi za digitalno plat njegove zgodbe. Kljub uspehu mu ni bilo vedno postlano z rožicami. Leta 2019 je v nesreči z avtom povozil 12-letno deklico. Sodišče mu je naložilo 16 dni pogojne zaporne kazni, denarno kazen v višini približno 10.000 norveških kron in odvzem vozniškega dovoljenja za devet mesecev. »To me je streznilo. Naučil sem se živeti s posledicami svojih odločitev tudi zunaj proge,« je priznal pozneje.
