Zimske olimpijske igre bo Cortina d'Ampezzo gostila drugič v zgodovini. Prvič jih je davnega leta 1956. Italija je zimske olimpijske igre gostila še leta 2006 v Torinu, enkrat pa poletne, in sicer leta 1960 v Rimu. Cortina je skupaj z Milanom igre dobila 24. junija 2019 na 134. seji Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) v Lozani, ko je prejela 47 glasov, 34 pa jih je dobila druga kandidatka Švedska s Stockholmom in Arejem.
Igre na 22.000 kvadratnih kilometrih
V Lozani je bil tedaj predsednik Moka še nemški pravnik Thomas Bach, za Kirsty Coventry, nekdanjo zimbabvejsko plavalko, ki ga je nasledila 23. junija lani, pa bodo to prve OI na čelu olimpijskega gibanja. Kot glavni izziv tokratnih iger je izpostavila razpršenost prizorišč na 22.000 kvadratnih kilometrih od Dolomitov do Padske nižine, kar je prineslo dodatne organizacijske težave. »Verjamem, da smo sprejeli pravo odločitev pri teh malce bolj razpršenih igrah, ampak lahko odkrito povem, da je to prineslo dodatne organizacijske težave. Najprej smo vsi mislili, dobro, imeli bomo malce bolj razpršena prizorišča, to je bolj trajnostno. To je sicer res, ampak je tudi malce zapletlo stvari,« je dejala Kirsty Coventry.
Pri Moku skušajo uveljaviti model trajnosti, v skladu s katerim prireditelje spodbujajo, naj tekmovanja izpeljejo na obstoječih prizoriščih, tudi če bodo ta razpršena in oddaljena od drugih, kot bo to veljalo za tokratne igre. »Signal, ki ga dajemo, je, da uporabljamo tisto, kar že obstaja, da je prav, da se selimo tja, kjer smo že pokazali, kako to narediti, in kjer je na voljo tekmovalno preizkušena oprema. Uspeh iger v Milanu je za nas temeljnega pomena, saj določa operativni okvir, ki ga bomo – v nekoliko drugačni obliki – ponovili za izdaji v francoskih Alpah leta 2030 in nato za podoben projekt Švica 2038,« je dejal Christophe Dubi, izvršni direktor iger pri Moku, ki je še dodal, da za prireditelje ZOI ni zanimanja. ZOI leta 2030 bodo v Alpah v Franciji. Salt Lake City bo po letu 2002 leta 2034 znova gostil igre, edina kandidatka za organizacijo ZOI leta 2038 je še ena alpska država, Švica.
Igre Milano-Cortina bodo razpršene po gorah severne Italije, Cortina in Bormio bosta gostila alpsko smučanje, Anterselva biatlon, Livigno smučanje prostega sloga in deskanje na snegu, Val di Fiemme pa nordijsko smučanje. Ta smučišča, večina jih je v Dolomitih, ležijo med 1200 in 2000 metri nadmorske višine, kjer je zadostna snežna odeja za dogodek. Bo pa ključno vlogo igralo tudi umetno zasneževanje. Tehnični sneg omogoča postavljalcem prog, da zagotovijo čim bolj optimalne pogoje in za tekmovanja vse naredijo tako, kot si želijo. Po podatkih organizacijskega odbora nameravajo za ZOI 2026 izdelati 2,4 milijona kubičnih metrov umetnega snega, za kar bo potrebnih 948.000 kubičnih metrov vode.
Na odprtju številni zvezdniki
Petkovo odprtje OI, na katerem bodo med drugimi nastopili italijanski tenorist Andrea Bocelli, ameriška pevka Mariah Carey in italijanska pevka Laura Pausini, bo gostil milanski stadion San Siro, a bodo pripravili mimohode reprezentanc tudi v Cortini d'Ampezzo, Bormiu in Predazzu. Zaključna slovesnost bo 22. februarja v skoraj 2000 let starem rimskem amfiteatru v Veroni.
Prireditelji so marca 2021 prvič doslej določili logotip OI z javnim glasovanjem. Sodelovalo je 871.566 ljubiteljev športa iz 169 držav, 75 odstotkov glasov pa je dobil tisti z imenom Futura. Simbolično v obliki ledenega kristala v enem zamahu izrisuje številko 26 kot letnico iger in predstavlja vpliv »majhnih gest« ter »športa, solidarnosti in trajnosti«.
Dve leti pred igrami so razkrili maskoti. Med več kot 1600 prispevki sta v javni anketi zmagala hermelina. Tina s svetlim plaščem je maskota ZOI, njen brat Milo z rjavim plaščem pa je maskota paraolimpijskih iger. Njuni imeni sta vzdevka dveh mest gostiteljic, Tina za Cortino, Milo za Milano. Tino in Mila bodo spremljali Floji, liki, ki jih navdihujejo snežne kapljice ter beli zvončki.
Papež Leon XIV. pozval
k umirjanju razmer
V Italiji se sicer nadejajo, da bodo ZOI gospodarstvu prinesle močne spodbude. Po ocenah univerz Bocconi (Milano) in Ca' Foscari (Benetke) naj bi igre ustvarile pozitivne gospodarske učinke v vrednosti 5,3 milijarde evrov. Dolgoročni učinki pa bi lahko bili še višji, saj na Apeninskem polotoku računajo na približno dva milijona obiskovalcev ter okoli tri milijarde televizijskih gledalcev po vsem svetu. Skupno je pri pripravah na dogodek sodelovalo 340 italijanskih podjetij, ustvarjenih pa je bilo približno 36.000 novih delovnih mest. Po koncu tekmovanj bo regiji ostalo tudi 51 posodobljenih prometnih projektov in 47 športnih. Pomembni sta tudi olimpijski vasi v Milanu in Cortini, ki bosta po igrah domovanje študentov oziroma nova turistična kapaciteta.
Pred začetkom enega od dveh največjih športnih dogodkov letos – poleti bo na sporedu še svetovno prvenstvo v nogometu – se je oglasil tudi papež Leon XIV. Ob sklicevanju na številne oborožene spopade po svetu je poglavar Katoliške cerkve pozval odgovorne, naj »postavijo konkretna znamenja umirjanja razmer in dialoga«. V ZDA rojeni papež je po molitvi zaželel vse najboljše športnikom in organizatorjem, pri čemer je poudaril, da so sodobne olimpijske igre zasnovane na načelu mednarodnega miru. Ideja o olimpijskem premirju – torej vsaj o premirju med tekmovanji – sicer sega v antiko, vendar so takšni pozivi le redko uspešni.