Pred 33-letnim Quentinom Fillonom Mailletom je po olimpijskih zmagah le legendarni Norvežan Ole Einar Bjoerndalen, medtem ko se je v Anterselvi izenačil z Johannesom Thingnesom Boejem. Oba imata po pet zlatih medalj, vendar ima Fillon Maillet še tri srebrne in eno bronasto, Norvežan, ki je lani končal tekmovanja, pa po dve srebrni in bronasti kolajni.
»Te igre so bile zame popolna kombinacija mirnosti in odločnosti. Nisem več lovil sanj, ampak sem jih uresničeval. Če sem se v Pekingu še učil zmagovati, sem se v Anterselvi učil to potrjevati,« je po koncu olimpijskih iger povedal Quenitn Fillon Maillet, ki je večkrat poudaril, da se pri tekmovanju osredotoča na konkretne tekme in priložnosti, ne pa na pričakovanja ali rekorde. »Pri velikih dogodkih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre, ne razmišljam preveč o uspehu, ampak o tem, da izkoristim vsako priložnost in se osredotočim na vsako tekmo posebej.«
Iz sence do vrha
Dolga leta je bil v senci rojaka Martina Fourcada. Ko je Fourcade osvajal globuse, je bil Fillon Maillet pogosto drugi obraz francoskega biatlona, a prav ta položaj mu je omogočil postopno zorenje brez prehitrih pričakovanj. O svojem štiri leta starejšem vzorniku je nekoč dejal: »Martin mi je pokazal, kaj pomeni biti profesionalec. Naučil me je, da moraš vsak dan trenirati kot olimpijski prvak.«
Danes ima več olimpijskih zlatih kolajn kot njegov nekdanji mentor, ki je kariero končal z dvema zlatima in dvema srebrnima olimpijskima kolajnama, zato pa s kar enajstimi zlatimi, desetimi srebrnimi in štirimi bronastimi kolajnami na SP. O njem še vedno govori s spoštovanjem in ne želi primerjav, saj sta po njegovem različni osebi. »Imel sem samo veliko srečo, da sem se lahko pripravljal, živel in tekmoval z najboljšim biatloncem na svetu, kar mi je veliko prineslo tako osebno kot v športni rasti. Standard, ki ga je postavil Martin, sem moral najprej preseči v svoji glavi.«
Veliko vlogo v njegovi karieri ima tudi Simon Fourcade, Martinov starejši brat, ki je pred dvema letoma in pol prevzel francosko moško biatlonsko reprezentanco. »Simona sem poznal že dolgo kot prijatelja, zato je bilo sodelovanje z njim nekaj posebnega. Prinesel je novo dinamiko in okrepljeno energijo v trening in ekipo, kar je pozitivno vplivalo na mojo pripravo in motivacijo,« je poudaril Fillon Maillet.
Ni bil čudežni deček
Že pri štirih letih se je Fillon Maillet, najstarejši od štirih bratov in sester, v Saint Laurent en Grandvauxu v francoski Juri blizu švicarske meje začel ukvarjati s tekom na smučeh. Njegov prvi trener je bil oče, njegov bratranec pa je bil tista iskra, ki ga je pritegnila k biatlonu. »Biatlon sem začel pri 14 letih, ko sem videl svojega bratranca. Pred menoj je bila dolga pot, z vzponi in padci, vendar so se vsi napori izplačali, ko sem postal profesionalec,« je povedal o svojih začetkih.
V enem od intervjujev je priznal, da v mladosti ni prevladoval, temveč je gradil samozavest z majhnimi koraki. Kljub temu so mu uspehi v mladinski konkurenci omogočili nastope na mednarodni ravni. Leta 2013 je na mladinskem SP v Obertilliachu s francosko štafeto osvojil svojo prvo medaljo, srebrno, in se prvič pomeril z devet mesecev mlajšim Johannesom Thingnesom Boejem, ki je v cilj pritekel 14 sekund pred njim.
Partnerici diagnosticirali raka
Ob tem, da je užival v biatlonu, je Fillon Maillet že od mladosti rad ustvarjal z rokami. Njegov oče je delal v kovinski industriji, doma pa je imel delavnico, kjer je kot otrok rad preživljal čas in opazoval, kako iz surovega materiala nastaja uporaben predmet. Obiskoval je šolo za oblikovanje izdelkov in sam izdeloval lesena kopita za svoje puške, kar odraža njegovo tehnično radovednost, natančnost in predanost.
Pred sezono 2017/18 je doživel hudo življenjsko preizkušnjo, saj so njegovi partnerici, s katero letos pričakujeta otroka, diagnosticirali raka, kar je močno zaznamovalo njegovo življenje. Že med olimpijskimi igrami v Pjongčangu je javno povedal, da ji posveča svoje dosežke. Njegov tast, ki so mu leta 2018 prav tako diagnosticirali raka, je zaradi bolezni umrl. Te preizkušnje so ga okrepile, navdihnile in mu pokazale, kaj je v življenju res pomembno.
V času, ko je komunikacija v športu pogosto zgrajena na družbenih omrežjih in takojšnjih odzivih, ostaja nekoliko staromoden. Govori premišljeno, brez velikih gest, a ko spregovori, ga poslušajo. Tudi zato ni presenetljivo, da opozarja na vse bolj nepredvidljive zime in potrebo po trajnostnem pristopu k organizaciji tekem. Biatlon dojema kot del naravnega okolja, ki ga je treba varovati.
V letošnji sezoni je v skupnem seštevku svetovnega pokala na petem mestu in nima velikih možnosti, da bi prehitel vodilnega mlajšega rojaka Erica Perrota, ki ima že 331 točk več. Vendar se s tem ne obremenjuje, saj je v sezoni 2021/22 že osvojil veliki kristalni globus. x