Zimska pravljica, kakršno je v soboto in nedeljo nudila Zgornjesavska dolina v Kranjski Gori in okolici, je bila idilična. Da je bila vrhunsko pripravljena tudi tekmovalna proga, ni samoumevno, saj je zanjo potrebno veliko dela. Približno dva meseca je trajala priprava podkorenske strmine, osnovo pa so organizatorji postavili novembra, ko so izkoristili dobrih deset dni mraza ter zasnežili tekmovalno progo. Veliko reklamo sta Kranjski Gori naredili tudi zadnji tekmi lanskega koledarskega leta na Semmeringu, kjer so bili tekmovalni pogoji zelo slabi, le nekaj dni kasneje pa v Sloveniji idealni. Priprava proge je bila pika na i prvega vrhunca zime v Sloveniji, kjer je bilo ves konec tedna pestro tudi v središču, povečini s turisti nabite, Kranjske Gore.
Ne bi šlo brez dodatnih topov
»Že med samo tekmo na Semmeringu, po njej pa sploh, sem prejel veliko klicev trenerjev raznoraznih reprezentanc, kako naj se lotimo zadnjih priprav proge v Kranjski Gori. Bili so zaskrbljeni, kako bodo tekmovali v Sloveniji, potem ko so bili pogoji v Avstriji zelo težki. Na nikogar se nismo ozirali, temveč smo sami pripravili progo, kot znamo. Vedeli smo, da smo glavnino opravili in da nas čakajo le še zadnje finese. Nismo želeli eksperimentirati, delali smo po svojem občutku in 'brutalno' pripravili progo. Ne vem, če je sploh možno imeti boljšo tekmovalno podlago, kot je bila v soboto in nedeljo v Kranjski Gori,« je bil upravičeno ponosen vodja tekmovanja Andrej Šporn. »Na progi je bilo pol metra ledu. Takšnega, ki je zelo oprijemljiv s smučarskim materialom, kar je najboljše možno.«
Snežna podlaga na podkorenski strmine je bila enakovredna od starta do cilja, kar se v tej sezoni na tekmah svetovnega pokala še ni zgodilo. Alpski smučarji in smučarke so se pred tem soočali s številnim menjavanjem podlag, ki so jim bili kos le najboljši, tekmovalci z višjimi startnimi številkami pa so imeli ogromno težav. Da je bilo v Sloveniji tako, sta poskrbeli predvsem infrastruktura ter znanje izkušenih delavcev. »Na razpolago smo imeli deset dodatnih snežnih topov. V štirih ekstremno ugodnih novembrskih dnevih smo naredili toliko snega, kot ne pomnim, da ga je sploh že kdaj bilo v Kranjski Gori. Če bi tedaj izgubili dan in pol, bi imeli veliko težav z izvedbo tekme. Decembra smo lahko šele čisto ob koncu naredili nekaj snega, sicer pa ni bilo ugodnih vremenskih razmer. V prevodu vse skupaj pomeni, da če ne bi izkoristili vseh možnosti ter ne bi imeli takšne infrastrukture, kot jo imamo, tekem v Kranjski Gori ne bi izpeljali,« je pojasnil nekdanji odlični smukač. Dodal je, da so delavci vse znanje usmerili na tekmovalno progo, medtem ko so na ogrevalni progi zagotovili pogoje za smučanje šele dan pred tekmo, zato na njej razmere niso bile enake.
Dobra priprava omogoča dragoceni domači trening
Podkorenski poligon bo v tej sezoni gostil še marčevski tekmi svetovnega pokala za moške. »Zdaj, ko imamo narejeno ogrevalno progo pod sedežnico, je vse lažje. Zahteva žičnic za uporabo poligona je, da sta odprti vsaj dve progi. Zaradi varnosti in druge logistike je lažje opraviti trening pod sedežnico, medtem ko lahko na poligonu smučajo rekreativni smučarji. Najboljšim slovenskim reprezentancam pa bomo omogočili tudi trening na tekmovalnem poligonu, ki ga bo denimo od ponedeljka do četrtka uporabljal Žan Kranjec.«
Funkcija Andreja Šporna je povezovalna, z njim pa so zadovoljni predvsem slovenski trenerji. Zavedajo se, da imajo za sogovornika človeka, ki razume njihove potrebe po treningu v Sloveniji. Nekdanji kitzbühlski smukaški podprvak opravlja povezovalno vlogo med žičničarji in Smučarsko zvezo Slovenije, poleg tega pa je v Kranjski Gori domačin, ki sicer živi v Ljubljani. »Vzpostavili smo odličen odnos. Kot nekdanji tekmovalec skušam reprezentantom omogočiti optimalne pogoje, hkrati pa dobro razumem zahteve žičnic, ki upravljajo smučišče ter potrebujejo proge za turistično smučanje. Dejstvo je, da eden brez drugega ne moremo funkcionirati in tega se zelo dobro zavedamo. Pohvalil bi sodelovanje z žičnicami, s katerimi smo zelo ažurni pri izvedbi številnih tekočih nujnosti. V tej sezoni so zaradi dobrih razmer na kranjskogorskem poligonu že deset dni treninga opravile najboljše reprezentance, kar se ob tem času ni zgodilo že zelo dolgo,« poudarja Šporn.
Veliko ur tudi v teptalniku
Zanimivo je, da je nekdanji vrhunski alpski smučar med pripravo proge veliko ur, ki jih lahko štejemo v dnevih, preživel v snežnem teptalniku. »Vozniki ratrakov so mojstri svojega poklica, toda včasih potrebujejo dodatno informacijo, katerim delom proge se moramo dodatno posvetiti. Zato jih usmerim k tem delom, da jih dodatno obdelamo.« Kranjskogorska snežna infrastruktura namreč ni najsodobnejša, teptalniki pa ne vsebujejo vseh funkcij, ki so na nekaterih smučiščih samoumevne. Glede na visoke stroške upravljanja smučišč in zagotavljanja snega pa ne gre pričakovati, da je draga nabava novih teptalnikov prioritetna nujnost.