Na zadnjih petih evropskih prvenstvih so bili slovenski odbojkarji zunaj boja za kolajne le leta 2017, ko jih je v četrtfinalu premagala Rusija. Dve leti pred tem je osvojila srebrno kolajno po porazu s Francijo, druga je bila tudi leta 2019 in predlani. Tretji zaporedni finale so jim v četrtek preprečili Poljaki, ki so zmagali s 3:1. Žal nikoli ne bomo vedeli, kako bi se tekma končala, če si sredi tretjega niza ne bi gležnja poškodoval organizator igre Gregor Ropret. Namesto njega bo danes z dovoljenjem Evropske odbojkarske zveze (CEV) igral Dejan Vinčić.
Poraz s Poljaki in poškodba Ropreta pa nista bili edini nevšečnosti na četrtkovi polfinalni tekmi, saj je v areni PalaLottomatica namesto slovenske zastave plapolala slovaška, zato je vodstvo slovenske zveze na CEV naslovilo protestno pismo. Veliko dlje od finalnega nastopa so bili Francozi, ki so bili Italijanom enakovredni le v zadnjem nizu. Ob zlati kolajni iz leta 2015 imajo na EP še štiri srebrne in dve bronasti kolajni.
Kapetan pri 19 letih
»Vse smo imeli v svojih rokah, toda tega nismo izkoristili,« je bil samokritičen Tine Urnaut, ki je kapetan odbojkarjev že vse od EP v Izmirju leta 2009. »Poraz boli, vendar sem prepričan, da imamo dovolj motiva, da Francozom vrnemo za poraz pred osmimi leti,« pred obračunom s Francozi obljublja odbojkar iz Kotelj. Tudi njegov oče je bil odličen odbojkar, eden najboljših v nekdanji Jugoslaviji in tudi kapetan reprezentance med letoma 1967 in 1971. Z odbojko se je ukvarjala tudi mama Anita, prav tako oba polbrata, Andrej in Matjaž. V mlajših letih je treniral tudi alpsko smučanje, plavanje, nogomet in košarko, kar mu je pomagalo pri motoričnih sposobnostih. Odbojkarje je do zdaj popeljal do treh srebrnih kolajn na EP, lani je bil s soigralci četrti na svetu, končni cilj pa so olimpijske igre v Parizu. Zanj pravijo, da bo odbojko igral do 40. leta. Njegova strast je tudi potapljanje.
Svetovni prvak še ni bil
Še bolj pestro in bogato kariero ima kapetan francoske reprezentance Earvin Ngapeth, ki na letošnjem EP ni igral veliko. Razlog je dolgotrajna poškodba kolena. Brona z EP še nima, zato pa ima zlato iz Bolgarije, lani je v Tokiu prišel do zlata in bil izbran za najboljšega igralca olimpijskega turnirja, prav tako ima dva naslova v svetovni ligi, enega v ligi narodov, dvakrat pa je prišel še do prvega mesta v ligi prvakov. Ime je dobil po slovitem košarkarju »Magicu« Johnsonu, odbojkar pa je bil tudi njegov oče, ki prihaja iz Kameruna. V mladih letih je igral nogomet pri Paris St. Germainu. Pestro je tudi njegovo zasebno življenje. Pred devetimi leti je bil obsojen na tri mesece pogojne kazni zaradi pretepa v nočnem klubu v Montpellieru, le nekaj mesecev pozneje ga je policija aretirala in zaslišala po napadu na kontrolorja vozovnic na vlaku v Parizu. S tem prestopkov še ni bilo konec, saj je bil pred štirimi leti v Braziliji obtožen spolnega nadlegovanja, ker je neko žensko brez dovoljenja udaril po zadnjici.
