Za Atleja Lieja McGratha in Lucasa Pinheira Braathena se sezona v alpskem smučanju ne bi mogla končati na boljši način. Velika prijatelja od otroških let sta se namreč veselila malih kristalnih globusov in ju lahko skupaj tudi proslavila. Pinheiro Braathen se je veselil skupne zmage v veleslalomskem seštevku, McGrath pa je bil na koncu prvi v slalomskem seštevku, za katerega se je boril prav s svojim dobrim prijateljem.
Poškodovala sta se na isti dan
Prijateljstvo med alpskima smučarjema se je razvilo že v otroštvu, ko sta se na Norveškem skupaj prebijala proti članski konkurenci in nato med najboljše tekmovalce na svetu. »Z Lucasom sva se spoznala pri 12 letih in vse do leta 2023, ko se je odločil tekmovati za Brazilijo, ves čas trenirala skupaj. To je več kot deset let skupnega smučanja in druženja. Preživela sva vesele in težke trenutke, kot je denimo tisti, ko sva se poškodovala na isti dan in končala sezono. Zgradila sva prijateljstvo, ki presega šport, in zato sem izredno hvaležen,« pojasnjuje Atle Lie McGrath.
McGrath in Braathen sta se poškodovala na isti veleslalomski tekmi 8. januarja 2021, ko sta si strgala križne vezi v kolenih. Takrat sta še oba tekmovala za Norveško, nato pa skupaj prehodila mučno pot rehabilitacije, ki ju je še dodatno povezala, tudi zato, ker je šlo za obdobje pandemije koronavirusa. »Oba sva bila psihično potrta. Težko je bilo, a sva drug drugega hrabrila, kar nama je v tistih trenutkih pomenilo ogromno,« se spominja McGrath. Vrnitev jima je še kako uspela. Najprej je nase opozoril Pinheiro Braathen, ki je v Wengnu januarja 2022 slavil zmago na slalomski preizkušnji, potem ko je bil po prvi vožnji šele 29. McGrath mu je z uvrstitvijo na stopničke sledil nekaj tekem kasneje, ko je bil v Schladmingu drugi. A kmalu je zanj sledila nova nesreča, saj si je na svetovnem prvenstvu 2023 v Courchevelu znova strgal križne vezi v kolenu.
Po olimpijskem odstopu zavil v gozd
Ko se je McGrath vnovič vrnil na bele strmine v začetku sezone 2023/24, je zanj sledil nov šok. Pinheiro Braathen je napovedal upokojitev, nato pa se po petih mesecih vrnil, le da pod zastavo Brazilije, kar je presenetilo tudi njegovega dobrega prijatelja. »Ko me je poklical in mi je dejal, da ima vsega dovolj, sem bil žalosten. Predvsem zato, ker sem vedel, da se ne bova več videvala tako pogosto. Tudi zdaj, ko tekmuje za Brazilijo, imava manj časa za preživljanje skupnega časa. A najino prijateljstvo je ne glede na to še vedno močno. Tudi če se neko obdobje ne slišiva, se ob prvem snidenju zdi, kot da bi bila skupaj včeraj. Ko je tako, potem veš, da gre za resnično pravo prijateljstvo.«
McGrath je dodatno pridobil prepoznavnost na letošnjih olimpijskih igrah, ko je po prvi slalomski progi vodil, nato pa na drugi odstopil, od razočaranja odpel smuči in se sprehodil do bližnjega gozda ter se ulegel na tla in si na tak način umiril živce. Kasneje je pojasnil, da je olimpijski naslov želel posvetiti med igrami umrlemu dedku. Obliž na rano je dobil na koncu sezone, ko je prišel do zmage v skupnem slalomskem seštevku. »Ko sem bil mlajši, nisem nikoli zares verjel, da mi lahko nekoč uspe nekaj takšnega. Da bi resnično lahko posegel po največjih uspehih, sem začutil šele v lanski sezoni. Uspeva mi odmisliti vse stvari, ki se dogajajo okoli mene, in se med tekmami osredotočiti le na smučanje. To mi prinaša uspehe,« je razkril v Vermontu v ZDA rojeni McGrath, ki se je na Norveško preselil pri dveh letih. x