Slovenija je na letošnjih zimskih olimpijskih igrah na severu Italije osvojila štiri kolajne, od tega dve zlati, vsa odličja pa so povezana z družino Prevc. Uspešna in tekmovalno že upokojena brata Petra in Ceneta sta v Predazzu na olimpijskem zmagovalnem odru nasledila Nika in Domen Prevc. Johan Eliasch se je dotaknil tudi usode nordijske kombinacije na OI, morebitne širitve zimskega programa OI in izbora kandidatov za naslednje OI.

Eliash meni, da bo nordijska kombinacija ostala del olimpijskega programa

»Nordijska kombinacija ima dolgo tradicijo, bila je ena od disciplin že na prvih zimskih igrah, torej je z nami že od leta 1924. Z Norveške, kjer se je najprej pojavila, se je potem razširila. Veliko smo investirali v ta šport, tudi organizacijsko, da bi bil zanimiv za gledalce,« je navedel prvi mož svetovnega smučanja.

Ocenjuje, da bo ostala v olimpijskem programu, čeprav se pojavljajo vse močnejši glasovi proti. »Zagotovo moramo storiti še kakšen korak naprej. V tem športu bodo na OI kmalu tudi ženske, potrebujemo pa še mešane ekipne tekme, kot v drugih disciplinah,« je napovedal Eliasch.

Nasprotujejo širitvi zimskih iger na discipline, ki so tradicionalno povezane s poletnimi športi. »Naše stališče je, da se moramo osredotočiti na izboljšanje obstoječega tekmovanja in sporeda, ne pa dodajanje tekmovanj. S tem namreč tudi povečujemo stroške. Zimske OI morajo ostati zimske, torej take, ki potekajo na ledu in snegu. V to seveda ne sodi tek, da bi denimo dodali tekaški kros,« je prepričan Eliasch.

OI je treba narediti bolj trajnostne

Vodi zvezo, ki združuje 60 odstotkov zimskih športov, vsi pa potekajo na prostem. Napovedal je, da bodo v naslednjih letih tekme v zimskih športih izvedbeno manj zahtevne in tudi cenejše, vendar ne na škodo kakovosti izvedbe. Pri tem je izpostavil, da je treba igre narediti bolj trajnostne, tako z vidika okolja kot tudi lokalne skupnosti, ki gosti tekmovanja. Pri izboru je po njegovem mnenju pomembno tudi, kako so OI vključene v državo in regijo.

»Zakaj bi delali proge tam, kjer jih pozneje ne bodo uporabljali? Te spremembe se že dogajajo, v Italiji imamo izjemna tekmovanja, kot pravijo športniki, in izjemne zgodbe tudi za gledalce. Imeli smo spektakularne olimpijske igre, nad pričakovanji, potekale pa so na večinoma že prej zgrajenih objektih,« pravi predsednik FIS.

Izbor prirediteljev OI se bo tudi zaradi tega, da bi bilo uporabljenega čim manj umetnega snega, zelo zožil. Poleg Kanade in ZDA, tam bodo ZOI 2034 v Utahu, bi jih lahko bilo kar nekaj tudi v Evropi. »Italija, Francija, Švica, Nemčija, Avstrija, Skandinavija so med takimi okolji. Švedska, od koder prihajam, olimpijskih iger ni gostila od leta 1912, zimskih pa sploh še ne, pa imamo veliko tradicijo in tudi uspehe. Upam, da jih bomo lahko pripravili.«

Širitev tekmovanj v Azijo

Igre so le nekajkrat potekale v Aziji, nazadnje pred štirimi leti v Pekingu, bile pa so tudi v Južni Koreji in na Japonskem. »V Aziji vidimo veliko možnosti za širitev zimskih športov, zlasti v centralni Aziji. Kitajska ima neprimerno več sredstev in vsega drugega kot denimo Švica. Tu so še Kazahstan, Azerbajdžan, Kirgizistan. Kot zveza bomo podpirali, da se tja selijo tudi svetovni pokali in svetovna prvenstva,« je napovedal Eliasch.

Priporočamo