Neverjeten je podatek, da Mednarodno smučarsko organizacijo (FIS) že od leta 1951 vodijo Švicarji. Do leta 1998, torej kar 47 let, je bil predsednik Bernčan Marc Hodler, ki je bil od leta 1963 do smrti leta 2006 tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Po 22 letih naj bi sredi mandata položaj predsednika FIS zapustil 76-letni Gian Franco Kasper. Sanktmoričan bo funkcijo opravljal dlje, kot si je želel. Zaradi pandemije koronavirusa je 52. kongres, ki bi moral biti med 17. in 23. majem v Pattayi na Tajskem, preložen na jesenski termin. Natančno kdaj in kje bo kongres, ki bo prinesel novega predsednika FIS, trenutno še ni znano.
Prejšnji teden je uradno kandidaturo naznanil Urs Lehman. Nekdanji vrhunski alpski smučar, svetovni smukaški prvak iz leta 1993, je v zadnjih letih predsednik švicarske smučarske zveze. Odlike 51-letnega Švicarja so po mnenju številnih sodelavcev in spremljevalcev zimskih športov nesporne. Postavlja se vprašanje, ali je za največjo zimsko športno organizacijo dobro, da jo znova vodi Švicar? Ne gre dvomiti, da si bodo številne članice FIS po 69 letih prizadevale, da se bo Mednarodna smučarska organizacija preselila izven švicarskih meja, četudi bo sedež morebiti ostal v Švici. Kako trajni je mandat predsednika FIS, kaže tudi podatek, da so organizacijo doslej v 96 letih vodili le štirje možje. Poleg obeh Švicarjev še Šved Ivar Holmquist (od ustanovitve 2. februarja 1924 do 1934) in Norvežan Nicolai Ramm Östgaard (od 1934 do 1951).
Dva britanska kandidata?
Lehman bo imel v boju za predsedniški položaj ostro konkurenco. Nekatera imena, ki krožijo v javnosti, uradne kandidature še niso razkrila, a tudi ne zanikala govoric. Kandidaturo je že oddal Johan Eliasch. Britanski milijarder je prvi mož opremljevalca smučarske opreme Head. Eliasch je na uvodih zimske sezone, ki se tradicionalno začenja v Söldnu na avstrijskem Tirolskem, vselej kritik razmer. Obljubil je, da bi ob morebitni izvolitvi odstopil z vseh funkcij ter se povsem posvetil delu predsednika FIS. Ob imenu Britanca se pojavlja največji dvom pri tem, da bi lahko šlo ob njegovi izvolitvi za morebitni korporacijski prevzem. Britanci naj bi imeli celo dva kandidata. Za položaj prve dame zimskih športov naj bi se potegovala dolgoletna generalna sekretarka Sarah Lewis. Britanska smučarska zveza je kot kandidata podprla Johana Eliascha, zato bi Sarah Lewis za kandidatko morala predlagati kakšna druga zveza, kar pa naj ob številnih poznanstvih Britanke ne bi bilo težko.
Na kandidatni listi naj bi se v naslednjih mesecih pojavil še Mats Arjes, 52-letni predsednik švedskega olimpijskega komiteja ter podpredsednik FIS, kjer je odgovoren za finančno poslovanje. V krogih znotraj FIS naj bi imel Arjes številne somišljenike. Švedove delnice kotirajo višje tudi zato, ker prihaja iz smučarsko razvite države. V smučarskih krogih je kot predsednik brazilske smučarske zveze zelo dejaven Stefano Arnhold. Slišati je, da bi Brazilec, če se bo podal v predsedniški boj, menjal statut. Drastične spremembe znotraj FIS se zdijo nezaželene.
Novi ljudje, nova vizija
Slovenci imamo človeka, ki dogajanje v FIS pozna do potankosti. Janez Kocijančič je podpredsednik FIS od leta 2010. »Z vso svojo avtoriteto, ki sem si jo pridobil z leti aktivnega članstva v Mednarodni smučarski organizaciji, si bom prizadeval, da bodo volitve potekale na dostojen način. Jasno tudi zagovarjam mnenje, da je treba eksotične destinacije kongresov prenesti na območje, kjer bo v ospredju vsebina. Moja osnovna orientacija je, da FIS obdrži svojo identiteto, saj doslej nismo imeli nobenega korupcijskega škandala. Kot najstarejši podpredsednik lahko povem, da nihče od funkcionarjev za opravljanje funkcij znotraj organizacije ni prejel niti enega evra, vselej pa smo imeli pokrite stroške. S tem smo obdržali integriteto ogromne organizacije. Ideja je bila, da bi bilo zasedanje jeseni v Zürichu. Moja predpostavka je, da se bo epidemija širila po celinah, kot globalna organizacija pa si ne smemo privoščiti, da bi na kongresu kdo manjkal. Ta trenutek se mi zdi verjetneje, da bodo volitve preložene na prihodnjo pomlad,« meni Janez Kocijančič.
Mednarodna smučarska organizacija se sicer po proračunu ne more primerjati z najbogatejšimi športnimi panogami in klubi, s proračunom okrog 150 milijonov evrov pa ima vidno vlogo v športnem svetu. Večjih škandalov znotraj organizacije v zadnjih letih ni bilo. Medtem ko je nekdanji predsednik Marc Hodler naredil ogromno za prepoznavnost smučarskih športov, je Gian Franco Kasper nadgradil delo predhodnika. Smučarske panoge so postale prepoznavnejše po vsem svetu, najbolj v Severni Ameriki, na Japonskem, v Skandinaviji ter srednji Evropi. V smučarskem poslu se obrača tudi vse več denarja. Napovedi, kam bo šel razvoj zimskih športov, so v času pandemije zelo nehvaležne.
»Življenje gre naprej, nikoli nazaj, zato je logično, da bodo imeli novi ljudje na položajih svojo vizijo. Povsem razumljivo je tudi, da ima Mednarodna smučarska organizacija kakšnega kritika. Pomembneje pa se mi ta trenutek zdi, da poženemo šport, ki povsem stoji. Stanje je zelo kompleksno in bo terjalo inovativen napor, da ga vključimo v smernice,« odgovarja Janez Kocijančič. Dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije si močno prizadeva, da bi ga na podpredsedniškem položaju FIS zamenjal predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar.
