Eden najlepših prizorov zadnjih olimpijskih iger v Tokiu je bil, ko sta si Mutaz Essa Barshim in Gianmarco Tamberi v skoku v višino delila prvo mesto. Katarec in Italijan sta imela po preskočeni višini na 237 centimetrov povsem enako statistiko, po pravilih pa bi morala skakati na dodatnih višinah toliko časa, dokler ne bi eden od njiju postal olimpijski prvak, drugi pa podprvak. Med dramatičnim čakanjem sta se dogovorila, da se strinjata z delitvijo prvega mesta. Barshim je pristopil do glavnega sodnika in ga vprašal, ali si lahko delita naslov olimpijskega prvaka. Ko je dobil pozitivni odgovor, je Tamberi zavpil: »Spisala sva zgodovino. Naj se veseli vsa svetovna atletika in šport!« Posnetek slavja zmagovalcev je zaokrožil po svetu, marsikomu se je vtisnil v večni spomin.

Leta 2016 neporažen in z rekordom brez olimpijskih iger

Najbolj uspešno leto 31-letnega Italijana je bilo 2016, ko je v zimski sezoni zmagal na vseh tekmah skoka v višino, na katerih je nastopil. Vrhunec je doživel v Portlandu, kjer je postal svetovni dvoranski prvak. Kot za stavo je preskakoval višine od 235 centimetrov naprej, julija pa je v Monacu postavil osebni rekord 239 centimetrov. Pred tem je v Amsterdamu postal evropski prvak in bil prvi favorit za zlato kolajno na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. V tekmovalno najuspešnejšem letu je Italijan doživel tudi največje razočaranje, saj je zaradi poškodbe izpustil igre v Braziliji.

Po povratku na atletske steze je do leta 2019 čakal na svojo naslednjo veliko lovoriko, ko je v Glasgowu postal evropski dvoranski prvak. S svetovno zdravstveno krizo je sledilo nepredvidljiva prihodnost, saj jo je preživljal v državi, ki jo je koronavirus prizadel najbolj v Evropi. Tamberi je vztrajal ter v Tokiu z naslovom olimpijskega prvaka dosegel vrhunec kariere. S četrtim mestom se je vrnil razočaran z lanskega svetovnega prvenstva v Eugenu, a se je potolažil tri tedne kasneje, ko je v Münchnu drugič v karieri postal evropski prvak.

Želja močnejša od bolečine

V Budimpešti je imel drugič priložnost, da z naslovom svetovnega prvaka zaokroži zbirko zmag na vseh petih velikih tekmovanjih. Sezona zanj ni bila najboljša, saj je najvišje skočil 234 centimetrov. »V kvalifikacijah nisem imel najboljšega dne in le malo je manjkalo, da se sploh ne bi uvrstil v finale. To me je na nek način pomirilo, saj sem v finalu skakal bolj sproščeno. Zavedal pa sem se svoje prednosti, da sem na največjih tekmovanjih najboljši, saj znam v odločilnih trenutkih iz sebe potegniti maksimum,« je pojasnjeval Gianmarco Tamberi. Rečeno, storjeno. Italijan je v finalu pokazal svoj moč, z Američanom JuVaughnom Harrisonom preskočil 236 centimetrov, kar sta bila najboljša izida sezone na svetu, a imel manj poskusov, zato je na Madžarskem izpolnil svoje velike sanje ter postal svetovni prvak.

»Poškodba gležnja me ovira že dalj časa, a tokrat je bila želja močnejša od bolečine. Ko stopim na tekmovališče, iz sebe vselej iztisnem maksimum in tako je bilo tudi v Budimpešti. Prekrasen atletski objekt z izjemno temperamentno publiko me je ponesel do uspeha. Čutil sem podporo številnih Italijanov na prizorišču in navsezadnje vse države. Presrečen sem, da sem izpolnil svojo veliko željo, da zmagam na vseh petih največjih tekmovanjih,« je s solznimi očmi pojasnjeval Gianmarco Tamberi in v italijanskem slogu nadaljeval: »Danes bom proslavljal zelo dolgo. Privoščil si bom vse, kar si bo poželelo srce. Eno leto žrtvovanj in diet je bilo napornih. Sedaj bom vse nadoknadil.«

Roker in priložnostni bobnar

Novi svetovni prvak v skoku v višino je v finalu tekmoval po obrazu polovično poraščen in polovično obrit. Pravi, da Italijani vselej pazijo na svoj videz, na katerega da veliko. Njegov zaščitni znak so dolgi lasje. Z njimi izraža svojo rokersko dušo, saj je občasno bobnar v skupini The Dark Melody. Njegov trener je bil do lanskega leta oče Marco Tamberi, ki je leta 1983 z 228 centimetri postavil italijanski dvoranski rekord, od lani pa ga trenira Giulio Ciotti.

Malo je športnikov, ki v prihodnji sezoni ne bodo imeli za vrhunec olimpijskih iger v Tokiu. »Prihodnje leto bo Rim gostil evropsko prvenstvo. Še nikoli nisem nastopil na tako močnem tekmovanju v Italiji. Zato bom storil vse, da bom najboljši pred domačo javnostjo,« je po nastopu v Budimpešti v mešani coni odgovarjal Tamberi, ki bo s trikratnim svetovnim prvakom Mutazom Esso Barshimom (v Budimpešti je bil tretji) favorit tudi na olimpijskih igrah v Parizu. »Ves večer sem čutil energijo Gianmarca, ki je v Budimpešto prišel z jasnim ciljem. Seveda sem želel četrtič zapored postati svetovni prvak. Dva tekmeca sta bila tokrat boljša. Vesel sem za Tamberija, nase pa ponosen, da sem osvojil svojo peto kolajno na svetovnih prvenstvih,« se je veselil svojega in prijateljevega uspeha Mutaz Essa Barshim.