Že pred prvenstvom so Poljaki sodili v najožji krog favoritov. V Sofijo, kjer so igrali skupinski del ter osmino in četrtfinale, so prišli kot zmagovalci lige narodov in vodilna reprezentanca na svetovni lestvici, svojo kakovost pa nato potrdili tudi na evropskem prvenstvu. Tekmovanje so začeli z zmagami proti Portugalski, Izraelu, Severni Makedoniji in Ukrajini ter porazom proti Bolgariji z 2:3. To je bil njihov edini poraz, na vseh preostalih tekmah do finala pa niso izgubili niti niza.
Za takšno prevlado potrebuješ več kot enega asa. Wilfredo Leon, izbran za najkoristnejšega igralca prvenstva, ostaja eden najbolj prepoznavnih obrazov svetovne odbojke, toda največja prednost Poljske je širina kadra, ki ga ima na voljo selektor Nikola Grbić. Bartlomej Boladz je v finalu dosegel 16 točk, Tomaš Fornal in Leon po 13, Kamil Semeniuk pa deset ob kar 80-odstotni uspešnosti v napadu. Eden najboljših sprejemalcev in napadalcev na svetu je tekmo začel šele v četrtem nizu, v prvih treh pa vstopal s klopi.
O kakovosti poljskega kadra govori tudi izbor najboljše postave prvenstva. Ob Leonu so se vanjo uvrstili še srednja blokerja Bartlomej Lemanski in Šimon Jakubiszak ter libero Jakub Popiwczak, za najboljšega trenerja pa je bil izbran Grbić. Srb je s Poljsko na desetih mednarodnih tekmovanjih osvojil že deset kolajn, hkrati pa je eden od le treh, ki so evropski naslov osvojili kot igralci in kot selektorji – ob Italijanih Ferdinandu De Giorgiju in Andrei Anastasiju.
»Vsak dan moraš trenirati po najboljših močeh. Vsaka točka in vsaka ponovitev na treningu morata biti izvedeni na najvišji ravni. Tako ustvarjaš avtomatizme, ki jih nato preneseš na tekme,« je še pred koncem prvenstva dejal Nikola Grbić. Njegove besede dobro povzamejo bistvo poljske reprezentance: velika imena so pomembna, toda na vrhu jo ohranja sistem, v katerem lahko odločilno vlogo prevzame praktično vsak.
Ni samo stvar ene generacije
Trenutna poljska prevlada v evropski odbojki ni naključje in tudi ne posledica ene izjemne generacije. Njena zgodba se gradi že več kot dve desetletji. Leta 2006 je bila na svetovnem prvenstvu srebrna, leta 2014 je na domačem prvenstvu osvojila svetovni naslov in ga štiri leta pozneje ubranila. Leta 2022 je bila znova v svetovnem finalu, na evropskem prvenstvu pa je prvič slavila leta 2009, naslov vrnila v svoje roke leta 2023 in ga zdaj še ubranila. Njena tradicija je še daljša: leta 1974 je prvič postala svetovni prvak, dve leti pozneje pa še olimpijski prvak.
V tem obdobju so se menjali igralci, selektorji in način igre, a je ostala osnova. Poljsko reprezentanco so vodili številni nekdanji vrhunski odbojkarji – Daniel Castellani, Andrea Anastasi, Stephane Antiga, Ferdinando De Giorgi, Vital Heynen in od leta 2022 Nikola Grbić.
Vsak je v reprezentanco prinesel svoje znanje in pogled na odbojko, uspehi pa niso bili vezani le na eno generacijo ali enega trenerja. Reprezentanca je pravzaprav samo vrh precej širše piramide.
Pomemben del te piramide sta športni šoli Poljske odbojkarske zveze (PZPS) v Spali in Szczyrku, kjer zveza sistematično skrbi za razvoj mladih igralcev in igralk. Ob njiju deluje razvejana mreža klubov in mladinskih akademij. Leta 2025 je bilo za program mladinskega šolanja PZPS iz državnega sklada namenjenih 19,4 milijona zlotov oziroma približno 4,4 milijona evrov. Od tega je bilo deset milijonov zlotov oziroma približno 2,3 milijona evrov namenjenih šolama v Spali in Szczyrku, preostanek pa reprezentančnim programom in razvoju mladih. Letos je država naredila še korak naprej. V novem programu podpore športnim akademijam je za odbojkarski del predvidenih 13 milijonov zlotov oziroma približno tri milijone evrov. Namen programa je razširiti mrežo akademij, poenotiti standarde dela in mladim zagotoviti kakovostnejše pogoje za razvoj.
Močna domača liga
Drugi pomemben člen je PlusLiga, poljsko državno prvenstvo. Poljski talenti za vstop v vrhunsko odbojko ne potrebujejo nujno selitve v Italijo ali drugo evropsko velesilo. Domače prvenstvo je dovolj močno, da mladi igralci v njem trenirajo in tekmujejo ob reprezentantih ter kakovostnih tujcih. Prehod iz mladinske v člansko odbojko je zato lahko precej bolj postopen in naraven.
Prav tako ne moremo mimo podpore javnosti. PlusLiga je v sezoni 2024/25 privabila 663.856 gledalcev, največ v zgodovini profesionalnega tekmovanja, povprečno približno 2440 na tekmo. Veliko zanimanje za ligo pa pomeni tudi okolje, v katerem domači igralci od mladih let dobivajo več kakovostnih tekem. Prav ta povezanost med množično bazo, razvojem mladih, močnimi klubi in reprezentanco je eden od temeljev poljske odbojkarske prevlade.
Poljska torej ni zgradila samo reprezentance, ki zna zmagovati. Zgradila je okolje, v katerem je mogoče vsako naslednjo reprezentanco znova sestaviti za zmage. Zato letošnji evropski naslov ni začetek novega poljskega obdobja. Je predvsem nadaljevanje zgodbe, ki traja že več kot desetletje in še ni končana. x