Kolesarska dirka po Romandiji, na kateri bodo do nedelje vozili tudi Simon Špilak, Luka Mezgec, Jani Brajkovič in Matej Mohorič, je zagotovo ena najzanimivejših enotedenskih dirk. Šestdnevna preizkušnja je zelo razgibana in kompleksna ter zato kot nalašč za zadnji test pripravljenosti pred bližnjim italijanskim Girom in pravšnje ogledalo za francoski Tour. To velja tudi za slovensko četverico. Letos še posebej, a za vsakega po drugačni plati.
Simon Špilak je že prvi dan odločno napovedal boj za drugo zmago. Na Romandiji je že zmagal leta 2010, a takrat se je z malce grenkim priokusom veselil šele nekaj mesecev kasneje, ko so izločili Španca Valverdeja. Že v včerajšnjem kratkem prologu (5,5 km) v Asconi je s 23. časom dokazal, da je treba nanj računati še bolj kot lani, ko je končal kot drugi za Britancem Crisom Froomom. Lani je bila na podobno kratki vožnji na čas razlika med njim in zmagovalcem Toura 50 sekund, letos tri. Z Vincenzom Nibalijem, lanskim zmagovalcem Gira, ki je bil le sekundo hitrejši od Prekmurca, tvorijo tudi elitni trojček najuspešnejših »generalov« prvega dne, kot imenujejo kapetane ekip za visoko skupno razvrstitev. »Simon je izgubil v primerjavi z zmagovalcem Kwiatkowskim le 13 sekund, a pomembneje je, da je to zelo podoben čas z vsemi največjimi favoriti. Celo nekaj sekund hitrejši je bil od nekaterih pomembnih imen,« je redkobesednega Prekmurca hvalil športni direktor Katjuše Dimitrij Konjišev.
Romandija, letos je 68. izvedba, ima glede francoskega Toura zrcalni pomen. Zmagovalci zadnjih treh izvedb (Froome, Wiggins in Evans) so čez rumeno majico iz Švice oblekli še rumeno na Touru in julija v njej pripeljali na Elizejske poljane v Parizu. To ni zgolj naključje. Denimo tudi Rus Denis Menčov, ki je leta 2010 končal za Špilakom, je bil na Touru isto leto drugi. Celo Brajkovič je leta 2012 Romandijo končal kot deveti in bil v Franciji julija – deveti. V luči tega bo Romandija zanimiva tudi za Simona Špilaka. V ruski ekipi so že sklenili, da bo julija njihov glavni adut v Franciji. Kar neverjetno je, da je daleč naokoli eden redkih, ki so se doslej največje etapne dirke na svetu izogibali. Iz posebnega razloga. Slabše prenaša poletno vročino, Špilak blesti predvsem v dežju in mrazu.
Med tistimi, ki se »ogrevajo« za Giro, sta Brajkovič in Mezgec. Belokranjec je prolog začel kot 58., kar vliva nekaj več optimizma po skromnem začetku sezone. Za Giro je predviden kot pomočnik Scarponiju. Glavni test bo sobotna kraljevska gorska etapa s štirimi prelazi prve kategorije in nedeljska vožnja na čas (18 km). »Dirka bo pokazala, v kakšnem stanju je Jani pred Girom,« pravi Gorazd Štangelj, ki vodi ekipo Astana z Vincenzom Nibalijem. »Tudi mi smo prišli z Nibalijem in najboljšo ekipo, saj je tudi za nas to najboljša primerjava s konkurenco dobra dva meseca pred Tourom,« je dodal selektor.
Za najmlajšega kolesarja v karavani Mateja Mohoriča, ki sanja nastop na Vuelti, je to šele druga velika enotedenska etapna dirka in prva nalašč za njegove karakteristike. Mesto v ekipi Cannondale si je Mohorič zaslužil s pogumnimi nastopi na treh klasikah v Ardenih in dobil v tujih medijih več pozornosti kot njihov kapetan Ivan Basso, ki želi tretjič zmagati na Giru. Mohorič je uvodni dan »Romandije« vzel za samospoznavanje. »Najbolj me je zanimalo, kako se bom regeneriral po maratonskem Liege–Bastogne–Liege v nedeljo. Sem kar zadovoljen. Odpeljal sem solidno, čeprav ni nič posebnega. Dva ovinka sem malce slabše založil in izgubil nekaj sekund,« je fant iz Podblice strogo ocenil svoj včerajšnji 89. čas dneva. Za Poljakom Michalom Kwiatkowskim (Omega) je zaostal 27 sekund, za Špilakom 14, za Brajkovičem šest sekund in za Mezgecem dve. »Oba kronometra, tudi zadnji, ter gorske etape bodo naložba za prihodnost, čeprav sem tu predvsem v pomoč kolegom,« pravi Mohorič, ki ga zmaga Poljaka ni presenetila. »Za Tonyja Martina je bil kakšen ovinek preveč,« je komentiral poznavalsko.
Prav ovinki so bili detajli, kjer je sprinterske sposobnosti s pospeševanjem s tretjim časom unovčil Marcel Kittel (Giant). Nemec je pod drobnogledom, ker bo njegov pomočnik v Švici in potem tudi na italijanskem Giru Luka Mezgec. Vendar bodo že v današnji etapi vloge verjetno obrnjene. Etapa Ascona–Sion je označena kot gorska. Čez prelaz Simplon 2005 metrov visoko sredi etape in vzpon druge kategorije na Lens 20 kilometrov pred ciljem bo Kittel težko priplezal z vodilno skupino, Kamničan pa lažje. Že marca je v Kataloniji dokazal, da v takih etapah lahko tudi zmaguje. Tudi v nizu. Mezgec si bremena ne nalaga, znova bo njegov najmočnejši adut sproščenost in presenečenje. Če mu morda uspe, se bo verjetno prav kmalu spremenila tudi njegova vloga v ekipi. Romandija je pač dirka, ki ima težo.
