»Na seji strokovnega sveta predlogi sestave trenerskega štaba in sestava A-reprezentance niso bili potrjeni. Pri usklajevanju je ostalo preveč odprtih vprašanj. Usklajevanja so potekala zadnje tri tedne in bodo očitno še do 12. maja.« Te besede je Tomaž Šušteršič, vodja odnosov z javnostmi, navrgel po včerajšnji seji strokovnega sveta odbora za biatlon, na kateri naj bi po vnaprejšnjih zagotovilih formalizirali dogovore s »podobno trenersko ekipo, vendar z drugačno razporeditvijo«. Vendar je na seji prišlo do preobrata, ki ga Šušteršič še ni želel razkriti. Slovenska biatlonska A-reprezentanca je brez trenerjev. Na seji je češki strokovnjak Tomaš Kos presenetil z odločitvijo, da zapušča Slovenijo, kjer je bil predviden za mesto glavnega trenerja. Že pred tednom dni je nezaupnico od reprezentantov dobil dosedanji glavni trener Uroš Velepec. Za biatlon kot panogo so razmere zelo neprijetne.
Tudi Jakov Fak proti Urošu Velepcu
Čeprav se je zdelo, da po uspešni sezoni z osvojeno olimpijsko kolajno Teje Gregorin ne bo prišlo do velikih sprememb, v ozadju ni bilo mirno. Prvi udarec je povzročila nezaupnica glavnemu trenerju Urošu Velepcu, ki so mu jo ob analizi sezone izrekli reprezentanti vključno z Jakovom Fakom. To ni bilo presenečenje, saj je nezadovoljstvo tlelo že nekaj časa. Del reprezentantov (Klemen Bauer, Andreja Mali, Janez Marič) že v sezoni ni vadil po njegovem tekaškem vadbenem načrtu, kar je Velepčeva specialnost. Marič kot najstarejši in najbolj izkušen prav zaradi Velepca ni bil član reprezentančne ekipe. Kot je bilo slišati, je obstoj Uroša Velepca na čelu delovanja biatlonske reprezentance pogojeval Srečko Barbič s svojo funkcijo predsednika zbora za biatlon. Šefi so upali na kompromis, da naj bi Velepec dobil selektorsko in bolj nadzorno funkcijo malce stran od A-reprezentantov, Kos pa bi imel besedo glavnega trenerja.
Kosa, specialista za strelski del panoge, so vseskozi vabili domov na Češko, da prevzame del posla, potem ko je mesto glavnega trenerja po zgodovinskem uspehu v Sočiju zapustil Ondrej Rybar. »Kažejo zelo velik interes. Še vedno. Sposobne ljudi, vredne zaupanja, iščejo na mnogih koncih,« je Tomaš Kos zatrdil v torek, ko smo ga poklicali domov v Jablonec. Tedaj je bil v veliki meri še odločen, da v velike čevlje Rybarja ne bo stopil, čeprav ga mika. »Kaže, da bom ostal v Sloveniji. Sicer pogodbe še nimam podpisane, a dogovori potekajo, da naj bi ostal v podobni vlogi kot doslej. Stvari se usklajujejo, a dvomov bo kmalu konec, saj moramo začeti trenirati,« je zatrdil Kos. Iz štirinajstih sezon med našimi biatlonci že vajen slovenskih običajev in navad, znan kot glavni mediator pri napetih odnosih znotraj reprezentance, je po dveh dneh sprejel odločitev. »Odhajam,« je zatrdil včeraj pred začudenimi usti na seji v Ljubljani. In ponoviti je moral trikrat, da so doumeli. Kos po seji zaradi zasedenega telefona za Dnevnik ni bil dosegljiv.
Slovenija nima trenerske zamenjave
Uroš Velepec »nezaupnice« že prej ni želel omenjati. Pričakovano. Znan je kot izkušen diplomatski sogovornik. Kot izkušen glavni strateg in glasnik je v pogovoru pozornost preusmeril v strategijo razvoja biatlona do leta 2020. Nezaupanja v delo glavnega trenerja sicer niso nič neobičajnega niti v drugih reprezentancah. Nemec Remo Krug kljub uspehom v Sočiju ni dobil zaupanja avstrijskih biatloncev in je dobil nogo. V Avstriji so situacijo hitro rešili, saj imajo širšo trenersko bazo in lažje zapolnijo vrzel. V Sloveniji za Velepcem in Kosom trenerske zamenjave ni. Da politika delovanja in nastavljanja novih trenerskih ekip velikokrat ni povsem logična, kaže ruski primer. Vladimir Korolkevič, tvorec preboja slovenske biatlonske reprezentance v svetovni vrh in do konca sezone 2012 trener tekaške reprezentance z Vesno Fabjan in Katjo Višnar, je bil povišan v glavnega trenerja ženske reprezentance. To je šlo najbolj v nos legendarnemu nemškemu trenerju Wolfgangu Pichlerju, ki je bil doslej trener dela ekipe tako kot Korolkevič. Pihler je bil najbolj oster v zvezi z odgovornostjo glede pozitivnih dopinških primerov Starikhove in Jurjeve (EPO), obe sta bili del Korolkevičeve vadbene skupine.
Z novim olimpijskim ciklusom prihaja dokaj nepričakovano tudi do velikih sprememb pri organiziranosti panoge, reprezentance in tudi vadbenega centra na Pokljuki. Smučarska zveza Slovenije je imenovala Mitjo Valiča za novega vodjo centra in hotela na Pokljuki. Doslej je bil skoraj neločljivo pogodbeno povezan z vsemi finančnimi zadevami delovanja na Rudnem polju in v reprezentanci Borut Farčnik in njegovo podjetje Si sport. S Farčnikom, ki je bil vpleten v afero Čista lopata, in Si sportom je povezana tudi druga sprememba. Sedež biatlonske »zveze« se seli iz Šenčurja, kjer je sedež podjetja Si sport, novo lokacijo naj bi iskali v okolici Naklega. Možna je tudi selitev v bazo Smučarske zveze Slovenije v Podutik. Določene posledice za biatlon pa prinaša tudi (nepravnomočna) obsodba Petra Zupana v zadevi Patria 2. Zupan je bil dolga leta predsednik zbora za biatlon in s Farčnikom tudi nosilec delovanja organizacijskega odbora za tekme svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki.