»To odločitev sprejemam z zavedanjem trenutka, v katerem je hrvaški šport, in potrebe, da se pozornost javnosti, institucij in celotne športne skupnosti usmeri izključno v tisto, kar je najpomembnejše - popolno, odgovorno in pregledno razjasnitev vseh vprašanj in okoliščin v hrvaškem športu na vseh ravneh,« je danes v sporočilu za javnost izjavil Zlatko Mateša.
Institucije je pozval, naj podrobno preverijo poslovanje in delovanje vseh delov športnega sistema. To naj najprej storijo »pri največjih zvezah, ne glede na delež javnih sredstev v njihovih proračunih«.
Odtujenih je bilo skoraj 30 milijonov evrov
Hrvaški preiskovalci sumijo, da je bilo iz HSS prek navideznih poslov in tujih podjetij iz zveze odtujenih skoraj 30 milijonov evrov. V ospredju afere je zdaj že nekdanji predsednik zveze Vedran Pavlek, ki naj bi kazniva dejanja storil s še petimi osumljenci, približno tretjina denarja pa naj bi končala prav na njegovih računih v tujini.
Preiskovalci so pregledali tudi dokumentacijo v prostorih HOO. Mateša po poročanju hrvaških medijev ni med osumljenci, a je HOO vrsto let financiral smučarsko zvezo, primer pa je odprl tudi vprašanja nadzora nad porabo javnega denarja v športu.
Mateša je po razkritju afere zatrjeval, da HOO nima pristojnosti za nadzor celotnega poslovanja športnih zvez. Danes je tudi sporočil, da je z odstopom počakal do konca postopkov, v katerih so ugotovili, da je HOO smučarski zvezi sredstva dodelil v skladu s predpisi.
Odstop iz moralne odgovornosti
»Čeprav sem svojo funkcijo ves mandat opravljal izključno v interesu hrvaškega športa, menim, da je v nastalih okoliščinah moja moralna dolžnost narediti korak, ki bo omogočil, da se vsa pozornost usmeri v procese, ki morajo prinesti jasnost, zaupanje in stabilnost,« je še izjavil in poudaril, da odstop podaja iz moralne odgovornosti in spoštovanja do hrvaškega športa.
Hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala je sporočil, da je v okviru preiskave domnevnih zlorab v HSS in pranja denarja dosegel blokado premoženja osumljencev v skupni vrednosti okoli 4,53 milijona evrov. Na podlagi sodnih odločb so začasno zasegli nepremičnine v Zagrebu, Poreču, Malem Lošinju, Višnjanu in Senju ter denarna sredstva, poslovne deleže in delnice v vrednosti približno 2,08 milijona evrov.