Za legendarnega slovenskega alpinista Vikija Grošlja Tibet ni le dežela na zemljevidu, ampak prostor, ki človeka prevzame, preizkuša in spreminja. Dolgoletni planinski vodnik, gorski reševalec, športni pedagog ter avtor in soavtor številnih knjižnih del o alpinizmu, himalajskih odpravah in gorskem svetu je najvišjo regijo na površju Zemlje dodobra spoznal skozi desetletja gorniških odprav, srečanj, doživetij in osebnih zgodb.
S svojo najnovejšo knjigo 74-letni Grošelj bralcev ne vodi le med mogočne vrhove in odmaknjene pokrajine, ampak tudi v svet ljudi, njihove kulture, vere in življenjske filozofije. Razburljivo delo, ki ga je avtor včeraj predstavil v prostorih Galerije Gunclje, združuje dokumentarne zapise, številne fotografije ter pogled na politično preteklost Tibeta in življenje njegovih ljudi.
Ena najpomembnejših Vikijevih pokrajin
»Vesel in kar malo ponosen sem na to, da mi je bilo v teh skoraj 40 letih dano dodobra spoznati Tibet, njegovo lepoto, edinstvenost in način življenja ter opazovati njegov, še posebej v zadnjih letih, osupljivo hiter razvoj,« je Viki Grošelj dejal ob predstavitvi knjige. Poudaril je, da so bili zanj posebno darilo, dragocenost in privilegij, »da je lahko v čudovitih, visokih tibetanskih gorah, najvišjih na svetu, dodobra preizkusil skrajne meje svojih sposobnosti in jih včasih pomaknil še nekoliko više«.
Tibet bo za vselej ostal ena najpomembnejših pokrajin mojega življenja, je zatrdil Grošelj. Nikoli ni skrival svoje velike ljubezni do strehe sveta, kot mnogi imenujejo visoko planoto na severni strani Himalaje. Med letoma 1988 in 2026 jo je obiskal devetkrat, od tega so bili štirje obiski povezani z odpravami na osemtisočake Čo Oju, Šiša Pangma in Everest.
Tibet je zadnjič obiskal spomladi letos – samo nekaj mesecev prej, preden je tragični plaz 26. avgusta uničil vse pred sabo in terjal na tisoče žrtev. V knjigi se je zato Grošelj dotaknil tudi omenjene pretresljive naravne katastrofe.
Zadnji obisk 95 dni pred usodnim plazom
Legendarni alpinist se je namreč zgolj 95 dni pred tragedijo z ekipo odpravil skozi dolino do mejnega prehoda Girong med Tibetom in Nepalom, ki ga je zrušil plaz. Doma je, kot nam je zaupal, povsem zaprepaden in prizadet kot v nočni mori nemočno spremljal dogodke in komentarje, raziskovanja in analize, kako in zakaj je do te tragedije prišlo.
»Najbrž nikoli ne bo razjasnjeno nesrečno sosledje dogodkov, ki so privedli v katastrofo. Vem in čutim pa, da je ta lepa dolina reke Trisuli, ki sem jo večkrat obiskal, eden najbolj nesrečnih predelov Nepala. Leta 2015 jo je opustošil potres in ji zaradi neugodne sestave tal prizadejal celo več škode, kot je je bil deležen sam epicenter. Sedaj, po enajstih letih, ko so si vsaj delno opomogli, pa še ta naravna katastrofa,« je v svoji knjigi, izdani v novoustanovljeni Založbi Samo, zapisal Grošelj.
Vnovično snidenje že v decembru
»Zelo sem bil zaskrbljen, ko se moj agent, s katerim sodelujeva že 40 let, kar šest dni ni odzval na moje telefonske klice. Sedmi dan po katastrofi se je vendarle oglasil in mi povedal, da je v nesreči umrlo 18 njegovih uslužbencev in več kot 50 klientov. Prosil me je za pomoč, zato bomo del izkupička od prodaje knjige namenili družinam umrlih uslužbencev in tistim, ki potrebujejo pomoč,« je Grošelj pojasnil dobrodelni pečat knjige.
S tem namenom se bo v Tibet znova odpravil že 3. decembra, obisk pa načrtuje tudi ob koncu maja prihodnje leto.
Grošljevo zadnje potovanje v Tibet maja in junija letos pa ima zanj še en poseben pomen. »To je bil od leta 1988, ko sem ga obiskal prvič, moj deveti obisk te visoke planote, ki obsega nepojmljivih 1.228.000 kvadratnih kilometrov, toliko kot v Evropi Francija, Španija in Portugalska skupaj. Letos je namreč minilo že petnajst let od mojega zadnjega obiska in res me je zanimalo, kakšne spremembe so Tibet in njegove prebivalce doletele v tem času.«