Kot izjemno uspešno. V letošnji sezoni je Ljubljana dobila vse pokale za prva mesta z izjemo hokeja na ledu in moškega rokometa. Rokometašice Krima so prišle do novega naslova državnih prvakinj, ACH Volley je bil najboljši v odbojki, Olimpija pa v nogometu, tako moškem kot ženskem, in košarki.
Nogometna Olimpija je v zadnjih treh sezonah osvojila dve prvenstvi in pokal Slovenije. Zdi se uspešno, toda ali je to po vašem že stabilna Olimpija?Klub je stabilen po rezultatih, vezan pa je samo na eno ime. Predsednik Milan Mandarić vodi klub samostojno, brez kakršnih koli stranskih vplivov, razen tistih, ki si jih dopušča sam. Vprašanje je, kaj bo tisti trenutek, ko bo Mandarić odšel.
Kaj mislite o delu Milana Mandarića in kako ga lahko primerjate z Izetom Rastoderjem?Razlika med njima je v tem, da je Mandarić mnogo bolj vpet v nogomet. Oba sta dajala v klub svoj denar in nista nikoli imela nobenih dolgov do igralcev ali uslužbencev. Kot sem seznanjen, sta večino denarja klubu posojala v obliki kreditov. Ko je prišel Mandarić, je vrnil posojila Rastoderju, kar je bilo za okoli štiri milijone evrov. Mandarić je do zdaj uspel prodati igralce za okoli enajst milijonov evrov. Nimam podatkov, kakšne prihodke in odhodke ima klub, a po njegovem pripovedovanju svoj denar posoja klubu. Torej bo klub v trenutku, ko se bo Mandarić odločil oditi, dolžan njemu. Razen če ne najde nekoga, ki bo prevzel vodenje kluba. Klub je pod vodstvom Mandarića uspešen. Je pa pogosto menjavanje igralcev in trenerjev moteče. Kako naj se navijač naveže na igralca? Ali trenerja? Igor Bišćan je bil izjemno uspešen. Očitati mu, da ni prišel na pravi način do naslova državnega in pokalnega prvaka, je absurd. Bišćana sem pred njegovim odhodom povabil na kosilo in se mu osebno zahvalil za vse, kar je naredil za Olimpijo.
Pred leti ste bili podpredsednik v košarkarskem klubu Olimpija. Pravijo, da je to vaša največja športna ljubezen. Kaj mislite o Olimpiji zdaj?Košarkarska Olimpija ima najmočnejši upravni odbor od vseh klubov v Sloveniji, saj vključuje vrh ljubljanskega in slovenskega gospodarstva. Ob tem je treba omeniti še direktorja Romana Lisca, ki to področje dobro pozna. Prvi rezultati se tako že vidijo. Liscu je zdaj uspelo pripeljati Luko Šamanića in Marka Simonovića, ki sta izredno nadarjena posameznika. Prejšnji teden se je pogajal v Bambergu za Alekseja Nikolića, v igri sta tudi prihoda Eda Murića in Žige Dimca. Olimpija bo tako znova postala tisto, kar je bila v času Zmaga Sagadina. Trener mora biti izjemno zahteven in dober v odnosu do igralcev. S tem bodo mladi košarkarji znova želeli priti v klub, saj bodo vedeli, da bodo čez nekaj let lahko zaigrali v klubih, ki so evropski velikani.
Era Janija Möderndorferja je trajala kar predolgo…Drži. Toda ko je on postal predsednik kluba, nihče ni želel te funkcije. Klub je bil takrat dolžan skoraj šest milijonov evrov. Drugo dejstvo je, da je imel ta klub rad. Z njim ne govorim in ne bom več nikoli govoril, a tako je bilo. Problem je postal, ko ni več mogel imeti s sponzorji takšnega odnosa, da bi lahko dobil več denarja. Je pa treba vedeti, da se je svet sponzorjev, ki je imel ključno besedo, tedaj odločil, da je treba najprej poplačati vse dolgove. Sem jih takrat opozoril, da če pademo enkrat iz evrolige, bomo težko prišli nazaj. V tisti odlični evroligaški sezoni 2010/11 pod vodstvom Jureta Zdovca je bilo prihodkov od vstopnic in televizijskih pravic za okoli 1,4 milijona evrov. Z leti je nato številka padla na 140.000 evrov. Drugega Möderndorferjevega obdobja tako ne moremo oceniti kot uspešnega, saj ni bil več sposoben pridobiti denarja od sponzorjev. Ponujal je odstop, a ni bilo nobenega, ki bi ga nadomestil. Do Tomaža Berločnika iz Petrola.
Je realno, da bi Petrol Olimpija še kdaj igral v evroligi?Absolutno. Leta 2009 sem predsednika evrolige Jordija Bertomeua pripeljal, da si ogleda gradnjo Stožic, in mi je takrat dejal, da bo zaključni turnir v Ljubljani, ko bo zgrajena dvorana. Moj odgovor je bil, da pod pogojem, če bo zraven Olimpija. Ko sva se lani srečala na zaključnem turnirju v Carigradu, me je vprašal, če je Olimpija že pripravljena, pa sem mu dejal, da bo kmalu. Kaj je lepšega, kot imeti na tekmah polno dvorano? Spomnite se tekem pod Juretom Zdovcem. Takrat se je iskala vstopnica več. To je smisel. Prepričan sem, da se bo Olimpija z novim vodstvom vrnila v evroligo.
Težko se je znebiti občutka, da hokej na ledu v Ljubljani umira. Kakšen je vaš pogled? Zadnje tekme Olimpije so bile milo rečeno slabe.Hokejska Olimpija se je stabilizirala in je na dobri poti, da se vrne v EBEL. Tu je treba priznati, da je Tomaž Vnuk naredil ogromno in to, da je bila v najbolj črnih časih posameznih klubov v Ljubljani Mestna občina Ljubljana njihov glavni financer. Določeni klubi bi težko preživeli brez nas. Ključ vsega torej je, da se Olimpija vrne v EBEL. Potem bo v hali Tivoli znova po 6000 ljudi in ne le tisoč ali še manj.
Odbojke nekoč v Ljubljani na najvišji ravni praktično ni bilo, letos pa bomo imeli spet evroligaša. Kako vidite prihodnost ACH in odbojke v Ljubljani?Kot izjemno stabilno. V času, ko je bil predsednik Herman Rigelnik, je bil proračun visok. Na podlagi uspehov ACH je bila nato reprezentanca nosilec odličja na evropskem prvenstvu. Metod Ropret dobro vodi zvezo in se bojuje. A prišla je kriza. ACH je prevzel Rasto Oderlap, ki je znižal proračun, a ohranil stabilnost. Mora pa pridobiti sponzorje in se ne zanašati le na ACH in MOL. Če bi dobil še dva ali tri, bi lahko znova dvignil klub.
Vaš paradni konj so bile rokometašice Krima, ki jim kaže vse slabše. V zadnjem času so se celo pritoževale, da ne dobivajo plač. Kaj se dogaja pri Krimu?Krimu se že dolgo dogaja znana zgodba. Kdor koli je bil predsednik, ni uspel zagotoviti dovolj denarja za pokrivanje kvot. Nakopičili so se stari dolgovi, ki so se zadnja leta zmanjševali, letos naj bi jih dokončno poplačali. Potem ostane, da naredijo vizijo kluba v okvirih sredstev, ki jih imajo.
V Ljubljani še posebej ne gre z moškim rokometom. Ali ni sramota, da je nekdanji evropski podprvaki Slovan izpadel v drugo ligo?Upam trditi, da je prihodnost Slovana svetla. Predvsem zaradi urejenih finančnih razmer, saj je klub poravnal dolgove. Problem ljubljanskega športa je bil, da predsedniki klubov niso uspeli zagotoviti dovolj denarja za poslovanje, zato so se začeli kopičiti dolgovi. Kdor koli je nato prišel, je moral plačevati za nazaj, zato je zmanjkalo sredstev za tekoče poslovanje. Zdaj se je to spremenilo. Predsedniki klubov morajo čutiti strast do športa, morajo dihati s klubom in biti prisotni ves čas. Ključno je tudi motivirati direktorje uspešnih podjetij, da vlagajo v šport.
V prestolnicah razvitih držav so tekme njihovih ekip tudi turistični dogodki. Se to lahko zgodi tudi v Ljubljani?Športni turizem se tudi pri nas razvija. Samo spomnite se npr. reprezentančne nogometne tekme proti Škotski, ko so Škoti preplavili Ljubljano. Bilo pa ni enega incidenta.
Omenili ste že zaključni turnir četverice evrolige v Ljubljani. Je to še vedno realnost?Definitivno, a mora biti Olimpija v evroligi, ker je to hkrati tudi motiv vodstvu kluba. Imamo pa vse pogoje za izvedbo takšnega dogodka.
Kaj pa denimo finale evropske lige v nogometu?Manjka nam okoli 10.000 sedežev na stadionu. A znova, kaj nam bo finale evropske lige brez Olimpije, ki bi nastopala v njej? Poglejte Maribor, ki je glede Evrope fenomen. Maribor je z uspešnim delovanjem, pri čemer je potrebno izpostaviti direktorja Zlatka Zahovića, praktično desetletje živel od samofinanciranja.
Koliko mesto vlaga v najpomembnejše klube v Ljubljani?Letno več kot 15 milijonov evrov. Velik del je, da omogočamo klubom brezplačno uporabo športnih objektov in površin v obsegu 220.000 ur. Plačujemo 103 trenerje za delo z mladimi, za vsakega letno namenimo 18.000 evrov. Potem pa še 1,5 milijona evrov pridobijo klubi, ki sodelujejo v evropskih tekmovanjih in skrbijo za promocijo Ljubljane zunaj naših meja. So pa postavljeni natančni kriteriji, koliko sredstev kdo dobi. V zadnjih letih sta največ dobivala košarkarska Olimpija in rokometni klub Krim po 330.000 evrov letno.
