Poraz z Bravom, tretji v zadnjih štirih prvenstvenih krogih, je izbil sodu dno. Zanimiv, da ne uporabimo kakšne bolj sočne besede, pa je tajming odločitve. Morda so prav v času, ko je Campelos v Celju na medijskem terminu predstavljal svoje načrte in pričakovanja pred potjo v Leverkusen, vodilni možje kluba v Ljubljani sedeli za mizo z njegovim naslednikom. Netaktno, nekateri bi dejali tudi nespoštljivo do trenerja, ki jih je popeljal do naslova prvaka in do skupinskega dela evropske lige. Lahko bi mu prihranili ponedeljkovo druženje z novinarji, če so že vedeli, da ne bo vodil tekme, o kateri bo govor.
Campelos se je seveda zavedal, da se mu trese stolček in da je pokuril precej kredita, ki si ga je pridobil z osvojitvijo naslova državnega prvaka. Ko je v zaključku lanske sezone stabiliziral celjsko barko, ki je pod vodstvom kapitana Ivana Majevskega zašla v zelo nevarne vode. »Vsaka tekma je za biti ali ne biti, v tem poklicu je vedno tako. Pri nogometu so pomembni rezultati, najpomembnejša je sedanjost. V nogometu se od spominov in starih zaslug ne da živeti. Ni pomembno, ali si ekipo prvič spravil v evropsko ligo ali z njo osvojil naslov državnega prvaka, ljudje gledajo zgolj trenutno situacijo,« se krutosti svojega poklica zaveda Portugalec, a je v isti sapi vseeno namignil, da se nadeja, da mu vendarle še ni odbila zadnja ura na celjski klopi. »Včasih moramo imeti hladne glave in se zavedati, da gredo praktično vse ekipe skozi slabša rezultatska obdobja. Treba je biti samozavesten in trdo delati, kajti stvari se lahko spremenijo zelo hitro. V tem trenutku je situacija zdaj takšna, še pred desetimi dnevi je bila povsem drugačna. Stvari se vsak teden spreminjajo.«
V njegovih besedah je bilo nekaj ali pa kar precej resnice. Tudi tisti del, da se stvari hitro spreminjajo. Campelos je Celjane pred tedni popeljal pred vrata raja in prišel boleče blizu uvrstitvi v ligo prvakov. A tudi tolažilna nagrada v podobi skupinskega dela evropske lige ni bila od muh oziroma so ji v Celju prilepili pridevnik zgodovinska.
Zeljković je po drugi strani s Koprom izpadel v drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo proti amaterjem s Ferskih otokov. Sramota je bila pogosto uporabljena beseda. Toda Zeljković bo danes Celjane popeljal v eno večjih tekem v klubski zgodovini, Campelos pa bo doma, kdo ve kako dolgo, čakal na nov angažma.
Priložnost, ki se je ne izpušča
V ponedeljek popoldne je bil Campelos bivši, danes zjutraj pa je iz celjskega kluba prišla tudi uradna potrditev, da ga bo nasledil Zeljković. Kopru je pripadla za slovenske razmere zajetna odškodnina. Govori se o 250.000, po nekaterih zapisih pa celo 350.000 evrih.
Zeljković je dopoldne, še preden so Celjani poleteli v Köln, na brniškem letališču podal prve vtise v vlogi trenerja Celja. »Res je bilo vse na hitro. Še sam ne dojemam vsega skupaj. Toda takšno je življenje in še posebej nogomet,« je na Brniku na ad hoc sklicanem druženju s sedmo silo razlagal 46-letnik in priznal, da je bil tudi sam malce presenečen nad klicem Celjanov. »To niso lahke odločitve. Veliko vse skupaj potegne na eno stran, a se po drugi zavedam, za kakšno priložnost gre in da je ni lahko dobiti.«
Čaka ga ognjeni krst na kopi Celja. Bayer je eden od favoritov tekmovanja, Transfermarkt vrednost ekipe ocenjuje kar na 480 milijonov evrov. Samo za primerjavo, celjsko moštvo je vredno 15,25 milijona. Med 36 ekipami, ki bodo igrale v skupinskem delu, imata manjšo vrednost ekipe le armenski Ararat in norveški Lillestrøm. Kar zadeva Bayer, je po oceni te statistične nogometne biblije zgolj 20-letni Ibrahim Maza vreden trikrat toliko kot celotna ekipa Celja.
Neverkusen vse do skoraj popolne sezone 2023/24
Leverksuen je bil dolgo Neverkusen. Nikolikusen. Ali pa Drugikusen. Bili so namreč večno drugi. Pogosto družica, nikoli nevesta. Nekajkrat so bili blizu, boleče blizu. Potem je prišla sezona 2023/24. Sanjska sezona, ko so prvenstvo pod vodstvom trenerja Xabija Alonsa sklenili brez poraza. Za prvi naslov prvaka, za nameček pa so šli do konca tudi v pokalnem tekmovanju. Edini poraz v sezoni so zabeležili na predzadnji tekmi, v finalu evropske lige proti Atalanti. Čeprav ni bilo češnje na torti, čeprav ni bilo čislanega in redko videnega »trebla«, so sezono vseeno lahko mirne duše označili za zgodovinsko.
Sledila je razprodaja. Prodali so najzanimivejše artikle v izložbi. Florian Wirtz, Jeremie Frimpong, Jonathan Tah …, leto dni kasneje pa je sidro dvignil še trener Xabi Alonso. Pri tem so dodobra napolnili blagajno, seveda pa je tovrsten odliv kvalitete težko adekvatno nadomestiti in rezultati v zadnjih nekaj letih so malce skromnejši. Lani so bili v prvenstvu šesti, v podobnem slogu pa so vstopili tudi v letošnje prvenstvo. Na prvih treh tekmah so zabeležili po eno zmago, remi in poraz, v današnji dvoboj pa vseeno vstopajo kot izrazit favorit.
»V nogometu ne zmagujejo vedno favoriti. Vesel sem za to priložnost in tudi fantom sem povedal, da je to njihova zasluga. Zdaj bi rad, da to, kar so naredili, tudi dokažemo, da ni bilo naključje. Za nas je pomembna vsaka tekma, vsaka minuta in pričakujem, da bomo tako igrali,« o sredini tekmi pravi Zeljković, ki veliko časa za pripravo seveda ne bo imel. »Časa za taktične odločitve ni. Na enem treningu pred tekmo in v eni uri ne moreš veliko spremeniti. Dolgoročno si seveda želim, da bi igrali drugače. Mentalno se moramo dvigniti, po drugi strani pa bi rad, da smo vsi skupaj samokritični, da se zavedamo, da to ni dovolj. Zagotovo ima Celje veliko več kakovosti, kot trenutno kaže položaj na lestvici. Smo v težkem trenutku, a je veliko rezerv.«
Hierarhija v slačilnici res porušena?
Dvig po prvenstveni lestvici bo moral še počakati. Leverkusen je naslednja postaja na letošnjem evropskem popotovanju, ki se je začelo sredi julija, končalo pa se bo najhitreje konec januarja. V Celju se seveda nadejajo, da se bo z Zeljkovićem za volanom zavleklo še vsaj tja do konca februarja, ko se začnejo izločilni boji.
Čaka ga precej dela, zaradi napornega ritma igranja na dveh frontah pa bo vse skupaj še zahtevnejše. Insajderji pravijo, da tudi stanje duha v celjski slačilnici ni ravno idilično, da je hierarhija porušena, krivec pa bojda razkorak v prejemkih med posameznimi nogometaši.
Zeljković, ki je kot pomočnik Dušana Kosića prav v knežjem mestu začel svojo trenersko pot, nekatere igralce že pozna. Tudi Svita Sešlarja, ki pa v preteklosti ni skrival, da mu Zeljković iz skupnih časov pri novomeški Krki ni ostal ravno v najlepšem spominu.
V Celju upajo na šokterapijo. Idealno bi bilo, če bi se prvi znaki okrevanja pri bolniku pokazali že v sredo, a trenerja seveda niso zamenjali zaradi gostovanja v Leverkusnu, ampak v prvi vrsti zaradi sedmega mesta na prvenstveni lestvici. Vseeno pa vsi upajo, da se nocoj ne bo ponovila zgodba izpred dobrih dveh let. Tudi takrat so pred evropsko tekmo v gosteh posegli po presenetljivi zamenjavi na trenerski klopi. Usodo Campelosa je doživel Damir Krznar, v vlogi Zeljkovića pa je bil takrat Albert Riera. In Španec je v Bratislavi prejel pravo porcijo (0:5).