Albanska Egnatia in armenski Ararat sta za Celjane že odkljukana kvalifikacijska tekmeca, zadnja ovira na poti v evropski nogometni raj pa je Slovan. Na stadionu Tehelne pole so si aktualni slovenski prvaki pred 21.640 gledalci z remijem priigrali odlično izhodišče za povratni dvoboj na razprodanem domačem stadionu Z'dežele (dobili so tudi Uefino posebno dovoljenje za odprtje zahodne tribune za okoli 4000 gledalcev), od dokončnega vstopa med evropsko elito in kroglice z napisom Celje na četrtkovem žrebu skupinskega dela v Grimaldi Forumu v Monaku pa jih loči zgolj še 90 ali 120 minut obračuna s Slovanom. O tem ni nobenega dvoma: v mestu ob Savinji čaka gostitelje ena najpomembnejših tekem v zgodovini slovenskega klubskega nogometa in brez dvoma najpomembnejša v zgodovini grofov.

Po dveh zaporednih sezonah igranja v Evropi v konferenčni ligi (prvič v četrtfinalu, drugič v osmini finala) je zasedba iz knežjega mesta že doslej v vsakem primeru naredila korak naprej, saj bo v primeru zmage napredovala med elito, ob morebitnem izpadu pa bo mednarodno potovanje nadaljevala v ligaškem delu evropske lige. Celjskemu trenerju, Portugalcu Vitorju Campelosu, so mnogi še pred nekaj tedni napovedovali predčasno slovo, zdaj pa lahko postane junak. »Na Slovaškem smo si priigrali dober rezultat, a čaka nas še druga in odločilna polovica dvoboja s Slovanom. Pred prvo tekmo so mnogi govorili, da proti Slovanu nimamo nobenih možnosti in da bo zlahka napredoval, a zdaj je vse drugače. Pokazali smo, česa smo sposobni, tekmeca spoštujemo, a se ga ne bojimo in smo zelo samozavestni, sočasno pa se zavedamo svoje kakovosti. Verjamemo v napredovanje in uresničitev naših sanj,« napoveduje Vitor Campelos.

O tem scenariju ne razmišlja

Portugalski strateg na celjskem stadionu pričakuje podobnega Slovana kot na Slovaškem. »Ima zelo jasen koncept igre, v katerem so vidne zamisli novega trenerja Yaye Toureja. V ekipi ima tudi veliko igralcev z visoko posamično kakovostjo. A vseeno si bom drznil reči, da smo pripravljeni na prav vse, kar nam bodo tekmeci pripravili na igrišču,« je optimistično razpoložen 51-letni Campelos, ki stoodstotno verjame v svoj igralski kader. »Če vam zdaj razkrijem, ali bom kaj spreminjal igralsko zasedbo, bi to bilo tako, kot da vam povem številke za žrebanje lota. Vem, da so vsi igralci dobro pripravljeni, zato sem prepričan, da če bi zamenjal tudi vseh enajst nogometašev s prve tekme, so drugi prav tako kakovostni, enako motivirani in željni dokazovanja.«

Če vam razkrijem, ali bom kaj spreminjal igralsko zasedbo, bi to bilo tako, kot da vam povem številke za žrebanje lota. Vem, da so vsi igralci dobro pripravljeni, zato sem prepričan, da če bi zamenjal tudi vseh enajst igralcev s prve tekme, so drugi prav tako kakovostni, enako motivirani in željni dokazovanja.

Vitor Campelos, trener Celja

Na vprašanje, ali bi spremenil taktični načrt, če bi gostje povedli z 1:0, je Campelos izstrelil kot iz topa: »Vsaka tekma je zgodba zase. A če sem iskren, niti slučajno ne razmišljam o tem, da bi Slovan dosegel prvi gol.« Priznava, da je pred tako pomembno tekmo v ekipi tudi nekaj živčnosti in napetosti. »A to se mi ne zdi nič nenavadnega. Verjamem, da je lahko takšen pritisk zgolj pozitiven. Vsi igralci so maksimalno pripravljeni in nabrušeni, želijo si igrati in komaj čakajo na prvi sodnikov žvižg. Ko pa bo ta za njimi, bosta živčnost in napetost minili in bodo fantje popolnoma osredotočeni na dogajanje na igrišču,« ocenjuje Campelos, ki mu gre na roko tudi dejstvo, da je Celje preložilo tekmo v slovenski ligi proti Radomljam in se je lahko v miru osredotočilo in pripravilo le na Slovana.

Celje želi prekiniti sušo

Junak celjskega remije na Slovaškem je bil 24-letni Milot Avdyli, ki je v 41. minuti s pravim evrogolom s strani v kazenskem prostoru premagal domačega vratarja Dominika Takača ter poskrbel za izenačenje na 1:1 in končni izid. »Imel sem veliko prostora in priložnosti za strel, kar sem dobro izkoristil. Streljal sem s svojo slabšo nogo, a mi je uspel dober strel,« se spominja Milot Avdyli s Kosova, ki je lani prišel v Celje iz ukrajinskega kluba Vorskla Poltava. Povedal je, da je bila gola na Slovaškem najbolj vesela njegova družina, ki si ga je »neštetokrat« ogledala. »Ni pomembno, kdo je dosegel gol, najpomembnejše je, da smo prava ekipa, kar je vidno tudi na igrišču. Kar se tiče povratne tekme, sem vesel in srečen, da nas bodo pričakale polne tribune. Navijačem sporočam, da smo maksimalno pripravljeni ter da bomo igrali pogumno in strastno.«

12,96 milijona evrov znaša po najnovejših podatkih Transfermarkta tržna vrednost celotne celjske ekipe (povprečje 462.500 evrov na igralca), slovaške pa kar 35,14 (1,21 milijona na igralca).

V celjskem taboru verjamejo, da bodo postali šele drugi slovenski klub, ki bo igral v glavnem delu lige prvakov. Doslej je to uspelo le Mariboru v letih 1999, 2014 in 2017, Celjani pa želijo prekiniti že devetletno sušo nastopov slovenskih ekip v najelitnejšem evropskem tekmovanju. Čeprav je statistika pogosto velika laž, naj bo tale podatek vsaj za osvežitev spomina. Odkar je Uefa v sezoni 2021/22 ukinila pravilo o prednosti gola v gosteh, se je le enkrat zgodilo, da je ekipa, ki je na prvi tekmi končnice kvalifikacij za ligo prvakov doma remizirala ali izgubila, nato zaigrala v ligaškem delu tekmovanja. To je v sezoni 2022/23 uspelo škotskemu klubu Glasgow Rangers, ki je doma proti PSV remiziral (2:2), nato pa na Nizozemskem zmagal z 1:0. Na vseh tekmah v preostalih 16 primerih je napredoval klub, ki je na uvodni tekmi v gosteh zmagal ali vsaj remiziral.

Neverjetne denarne nagrade

A morebitno napredovanje v ligaški del lige prvakov bi precej odebelilo tudi celjsko klubsko blagajno. Že sama uvrstitev v skupinski del prinaša kar 18,62 milijona evrov, skupaj z zaslužki iz televizijskih pravic in evropskega koeficienta pa več kot 20 milijonov. Dodatni zaslužek seveda zagotavljajo tudi uspehi na zelenicah. Vsak remi v ligi prvakov je vreden 700.000 evrov, vsaka zmaga pa neverjetnih 2,1 milijona. Celjska uvrstitev med elito bi bila finančno dobrodošla tudi za druge slovenske klube: če bi Campelosova četa izločila Slovana, bi vsak slovenski prvoligaš dobil več kot milijon evrov. Ni slabo, še zlasti če ti ga priigrajo drugi, mar ne?

Besni Toure računa na najdražjega

Legendarni Yaya Toure, trener 24-kratnega slovaškega prvaka Slovana in nekdanji reprezentant Slonokoščene obale, je bil po prvi tekmi besen na nemškega sodnika Felixa Zwayerja. »Bili smo boljši, potem pa se je vmešal Zwayer. Bil je zelo negativen in zares slab, to je bila njegova katastrofalna predstava,« je dejal 43-letni Yaya Toure, nekdanji igralec Barcelone in Manchestra Cityja.

»Pred domačimi gledalci smo od začetka nadzirali tekmo, potem pa smo gostom preveč dopustili igrati in bili zato kaznovani z golom. A kljub remiju ni še nič izgubljeno, vse je še odprto. V Celju nas čaka zahtevna naloga, a smo si sposobni priigrati napredovanje,« meni Toure, ki je slovaški klub, za katerega igrata tudi Andraž Šporar in Kenan Bajrić, prevzel pred to sezono. Dodaten razlog za njegov optimizem je dejstvo, da se je po več kot štirih mesecih po poškodbi mišice na ligaški tekmi proti Košicam (igral je sicer le 30 minut) konec tedna vrnil komaj 21-letni Nino Marcelli, ki je v Slovanu igralec z najvišjo tržno vrednostjo (6,5 milijona evrov). Le za primerjavo: najdražji celjski nogometaš je Svit Sešlar, katerega tržna vrednost znaša »le« 2,2 milijona.

Priporočamo