Informacije o dogodku smo preverili prek uradnih in neuradnih kanalov ter neposredno pri Vinčiću. Pri vseh smo prišli do enakih informacij. Škandal je nastal šele takrat, ko so mediji izvedeli, da je bil na zabavi tudi mednarodni sodnik.
Bo dogodek vplival na Vinčićevo kariero? Znova sodi v slovenski ligi, kako bo na evropskih tekmovanjih, kjer je bil v vzponu?Ničesar ni obtožen. Zaslišan je bil le kot priča. Ob napačnem času je bil na napačnem kraju. Bil je na poslovnem potovanju in vedno ne moreš preveriti, kam te povabi poslovni partner. Prepričani smo, da ni kriv. Ko takšna stvar pride v medije, madež ostane, čeprav nisi kriv. Trajalo bo nekaj časa, da zadeva potihne, a večjega vpliva na njegovo kariero ne bo imela. Prav letos pozimi je bil Vinčić uvrščen v elitno skupino, v kateri je 25 najboljših evropskih sodnikov, kjer je tudi Damir Skomina. Vinčićeva kariera se je uspešno vzpenjala in verjamem, da tega še ni konec.
Med koronakrizo je bil zaradi svojih stališč v središču zanimanja tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin.Odnos slovenske politike do nogometa je glede na njegovo vlogo in pomembnost v sodobni družbi izrazito neprimeren in podcenjevalen, večkrat odkrito odklonilen. Nedavne popolnoma neutemeljene in absurdne obtožbe na račun Uefe, da naj bi bila kriva za izbruh pandemije v Evropi, ker naj bi dovolila tekmo Atalanta – Valencia, to zelo dobro ilustrirajo. Pri tem je posredno šlo za napad na njenega predsednika. To priča o odnosu vladajoče politike do predsednika Uefe in izjemnega človeka Aleksandra Čeferina. Ne vem, ali se politika zaveda izjemne pomembnosti funkcije predsednika Uefe ali pa to zavestno ignorira. Položaj predsednika Uefe je na ravni vodilnih politikov najvplivnejših svetovnih držav ali pa predsednikov največjih svetovnih korporacij. Namesto da bi tako kot večina urejenih držav, ki svoje vplivne rojake na pomembnih položajih po svetu skušajo čim bolj pritegniti in njihov vpliv izkoristiti na različnih področjih, enako poskušali s Čeferinom, se je pri nas nanj vsul plaz neumestnih očitkov, napadov in poskusov diskreditacij. In to samo zato, ker si je drznil izreči nekaj, kar je v tistem času čutila večina ljudi, in je to naletelo na široko odobravanje. Pri čemer celo sploh ni polemiziral o vsebini, pač pa le o načinu komunikacije z ljudmi v najtežjem obdobju koronakrize.
Kako so sodniki preživljali koronakrizo?Vsak je treniral individualno. S pomočjo digitalne tehnologije smo v Sloveniji in tudi pri Uefi organizirali kopico izobraževanj, analiz videoposnetkov in debat na daljavo. Ker so se nekatere stvari z videokonferenc pokazale za dobre, jih bomo obdržali, da se nam ne bo treba vsakič zbrati na enem kraju na seminarju. Videokonference nam omogočajo, da lahko že naslednji dan analiziramo tisto, kar se je zgodilo prejšnji večer.
Igralci so imeli težave z vračanjem v tekmovalni ritem. Kako je s sodniki?Zgodba je popolnoma enaka. Tudi sodniki potrebujejo čas, da pridejo v formo in ulovijo prave občutke.
Liga prvakov se bo nadaljevala avgusta. Kako bo z mednarodnimi sodniki iz Francije in z Nizozemskega, kjer lig niso nadaljevali?To bo težava. Ne moremo delegirati sodnikov, ki niso sodili pol leta. Problem so Nizozemca Bjorn Kuiperes in Danny Makkelie ter Francoz Clement Turpin. Pomagali jim bomo tako, da bodo sodili na drugih nacionalnih prvenstvih.
Kako ste zadovoljni s sojenjem v Sloveniji po koronakrizi? So bile napake, ki so vplivale na izide?Deloval bi prepotenten, če bi dejal, da smo popolnoma zadovoljni. Bilo je nekaj napak, na srečo nekatere niso vplivale na končne izide. Napake so verjetno posledica premora.
Na sodnike letijo očitki, da dosojajo preveč enajstmetrovk Olimpiji – zgolj v letošnji sezoni kar deset.Ne poznam te statistike. Statistika me ne zanima, ampak le to, ali so bile dosojene pravilno ali ne. Analiziramo vse odločitve na tekmah in o njih razpravljamo.
Pripombe so glede delegiranja, da tekme Domžal z Olimpijo sodijo sodniki iz Ljubljane.Ker oba kluba prihajata iz Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ljubljana, smo imeli stališče, da so na njunih tekmah tudi sodniki iz iste MNZ. Glede na odzive iz Domžal smo takšno prakso začasno prekinili. Sodnikom popolnoma zaupamo, ne moremo pa iti v skrajnost, da bi derbi Olimpija – Maribor sodil Ljubljančan ali Mariborčan. Verjamemo, da bi delo opravili kakovostno, a jih nočemo izpostaviti diskreditacijam ali pritiskom v svojih okoljih s strani klubov ali nekaterih medijev.
Matej Jug je predstavljen kot sodnik iz Tolmina, čeprav živi na Štajerskem. Kako to?Položaj je specifičen. Doma je iz Tolmina, kjer ima korenine, je član tamkajšnjega sodniškega društva, zato ga vodimo kot Primorca. Zaradi poroke se je preselil na Štajersko.
Katere so največje slabosti in težave slovenskih sodnikov?Slovenski sodniki so vrhunski. V elitni skupini 25 sodnikov imajo po dva sodnika le Anglija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Španija in Slovenija, nima ju niti Francija. Za Skomino in Vinčićem so še Jug, Obrenović in Kajtazović, ki sodijo zelo dobro. Tako veliko število mednarodnih sodnikov je seveda dokaz dobrega sojenja v Sloveniji. Če bi doma sodili slabo, ne bi bili na mednarodnih tekmah. Sojenje v Sloveniji je povsem primerljivo z nogometno močnejšimi evropskimi državami. Slabosti sploh ne vidim, težava pa je v tem, da zaradi lige deset prepogosto sodijo posameznim klubom, da zaradi majhnega števila gledalcev ni pritiska s tribun.
Ali so slovenski sodniki v prednosti zaradi vaše funkcije v sodniškem komiteju Uefe?Slabost to vsekakor ni. Priložnost, ki jo dobi sodnik, mora izkoristiti sam. Ne drži trditev, da je Skomina sodil finale lige prvakov zaradi Čeferinovega ali mojega vpliva. Če ne bi bil kakovosten, bi svojo priložnost zapravil že zdavnaj. Če kdo ni kakovosten, mu moj vpliv prav nič ne pomaga. Ob 20 kamerah na tekmi ne moreš ničesar skriti.
Včasih imamo občutek, da slovenski sodniki na tekmah v tujini svoje delo opravijo bolje kot doma.Tudi jaz imam takšen občutek. O tem se s sodniki veliko pogovarjamo. Pravijo, da ni tako, a to je verjetno podzavestno in človeško. S popolnoma enakim angažmajem ne moreš soditi finala lige prvakov ali tekme slovenske lige, čeprav to ni pravilno. Z njimi se pogovarjamo, da mora biti vsaka tekma odsojena z enako resnostjo.
Koliko slovenski sodniki sodijo v drugih državah, kamor jih povabijo?Vseskozi prejemajo vabila. Uefa je sprejela novo pravilo, da mora sodnik o vabilu obvestiti Uefo ali svojo nacionalno zvezo in pridobiti dovoljenje. Želimo, da so sodniki za evropska tekmovanja popolnoma zbrani in pripravljeni, ne pa da sploh ne vemo, kje so. Teoretično to pomeni, da gre v Savdsko Arabijo, Katar, Grčijo in se vrne šele dva dni pred tekmo pod okriljem Uefe. Zdaj imamo stvari popolnoma pod nadzorom.
Zakaj se slovenska sodniška organizacija redko oglasi, ko so odločitve sodnikov dvomljive?Naša politika je enaka, kot jo imajo Uefa in druge države. Oglasimo se takrat, ko stvari razjasnimo tako, da izobražujemo. Torej takrat, ko se je zgodil dogodek, pri katerem ljudje napačno tolmačijo pravila igre.
V kakšno smer gre razvoj sojenja?V zadnjem času ni revolucionarnih sprememb. Poudarek je na zaščiti igralcev in ugleda igre. Brutalnih prekrškov je zelo malo. Na leto analiziramo 2000 tekem na evropskih tekmovanjih in takšnih startov je največ pet. Podobno je s protesti. Samo spomnite se, kaj so včasih počeli igralci Barcelone in madridskega Reala. Zaradi koronakrize so še bolj dosledni in vsako približevanje na manj kot meter in pol mora biti kaznovano z rumenim kartonom.
Ali boste s tehnologijo VAR povsem odpravili možnost napak?Namen VAR ni, da bo sodil namesto sodnika, ampak da se popravijo ključne in očitne napake, ko zanje obstaja popoln dokaz. Ljudje zmotno menijo, da bo intervencija VAR ob vsaki enajstmetrovki, nedovoljenem položaju, kartonu… Veliko je razprav o nedovoljenem položaju, pri čemer nekateri menijo, da črte, s katerimi določajo položaj igralcev, niso potegnjene pravilno. Razvijajo tehnologijo, ki bo avtomatsko pokazala, ali je bil nedovoljen položaj, torej podobno kot pri tem, ali je šla žoga čez črto gola.
