»Bodi ponižen v zmagi in dostojanstven v porazu.« To je eno temeljnih športnih načel, ki pa ga argentinska reprezentanca na letošnjem svetovnem prvenstvu ni spoštovala. Če med turnirjem ni navdušila s športnim vedenjem, je po finalnem porazu dokončno izgubila tudi dostojanstvo. Namesto priznanja premoči tekmeca so sledili protesti, burne reakcije in fizično obračunavanje, ki so zasenčili športni spektakel.
Španija je bila v finalu preprosto boljša ekipa. Tega niso zapisali le španski mediji, temveč tudi ugledni tuji časopisi. Britanski The Guardian je bil v oceni finala neizprosen: »Španija je bila edina reprezentanca, ki je prišla igrat ta finale svetovnega prvenstva, medtem ko je Argentina plačala ceno pomanjkanja ambicij, še preden je Enzo Fernández ob koncu rednega dela prejel rdeči karton.« La Gazzetta dello Sport je dodal še ostrejšo oceno: »Španija je morala osvojiti ta finale, saj bi bila zmaga Argentine žalitev za nogomet.«
Prvi strel v 117. minuti
Statistika je kot bikini – pokaže marsikaj, nikoli pa ne pove celotne zgodbe. A tokrat statistika sijajno povzema argentinsko igro oziroma njihov bojni načrt. V rednem delu tekme si Argentina ni ustvarila niti ene resne priložnosti (0,0 pričakovanega gola oziroma xG), prvi strel proti španskim vratom pa je sprožila šele v 117. minuti podaljška. Za reprezentanco, ki se je borila za naslov svetovnega prvaka, je to porazna številka.
Kontrast med ekipama je bil očiten. Španija je poskušala igrati nogomet, prevzemala pobudo in iskala pot do gola. Argentina pa je večji del tekme stavila na prekinjanje igre, provokacije in čakanje na napako nasprotnika oziroma na enajstmetrovke. Morda imajo najbolj prav tisti, ki pravijo, da je na koncu zmagal nogomet.
Glede na videno na tem prvenstvu niti najmanj ne čudi, da Južnoameričani poraza niso sprejeli ravno športno. Po zadnjem žvižgu sicer zelo dobrega Slavka Vinčića so sledili prizori, ki ne sodijo na največji nogometni oder. Po prerivanjih in nekaj udarcih so za piko na i Argentinci v trenutku, ko so Španci dvignili pokal, obrnili hrbet. In to po tistem, ko so jim Španci pred prejemom srebrnih kolajn pripravili špalir.
Finale svetovnega prvenstva bi moral biti praznik nogometa, ne pa predstava nešportnega vedenja. Edino, kar še manj sodi na finale SP, je Donald Trump, a to je že neka druga zgodba. Še bolj bizarna in nešportna zgodba.