Adidas, ki je že od leta 1970 uradni proizvajalec žog za SP v nogometu, je Triondo premierno predstavil oktobra lani. Ime zgolj 433 gramov težke žoge je nastalo iz kombinacije predpone tri-, ki v angleščini (three), francoščini (trois) in španščini (tres) pomeni številko tri in se nanaša na število držav gostiteljic, in besedice onda, ki v španščini pomeni val. Skupno torej trije valovi oziroma trojni val, kar se barvno in simbolično navezuje na tri države: modra s petkrako zvezdo za ZDA, zelena z glavo zlatega orla za Mehiko in rjavordeča za javorjeve liste Kanade.
Njena glavna posebnost je unikatna zasnova iz le štirih termično zlepljenih panelov (plošč), kar je najmanjše število v zgodovini žog za svetovno prvenstvo. V središču žoge je tetraeder (geometrijski lik s štirimi enakimi trikotnimi površinami), robovi trikotnika pa so zaobljeni, da se uspešno prilegajo drug drugemu. Na njeni površini globoki šivi in gladke linije poskrbijo za enakomeren zračni upor in maksimalno stabilnost žoge med letom, reliefni napisi pa omogočajo boljši oprijem in nadzor nad žogo med preigravanji in v mokrih razmerah. V enem od stranskih panelov je vgrajen zelo napreden pameten čip (uravnotežen je s tremi ploščicami), ki kar 500-krat na sekundo zajema podatke, njegova teža pa znaša samo 14 gramov.
Boljša kot Al-Rihla v Katarju
»Žoga je povsem uravnotežena, postavitve čipa pa nogometaši sploh ne bodo občutili,« zatrjujejo pri Adidasu. Takšno tehnologijo je nemško podjetje uporabilo že pri žogi na prejšnjem mundialu v Katarju leta 2022 (imenovala se je Al Rihla, kar v arabščini pomeni potovanje, potovalni dnevnik, potopis), v primerjavi s Triondo pa je glavna razlika v tem, da je bil pred štirimi leti pametni čip na sredini žoge, ponujal pa je tudi manj podatkov kot letošnja uradna žoga. Pametni čip meri hitrost leta žoge, njeno gibanje in vrtljaje, dotike z njo, beleži čase in lokacije vsakega stika z žogo (vključno z igro z roko in prepovedanim položajem) – torej vse, kar se z žogo dogaja. Toda čip je aktiven samo takrat, ko je žoga znotraj črt, ki označujejo meje igrišča. Ko žoga zapusti meje igrišča, sledi avtomatična hibernacija (v prostem prevodu zimsko spanje) in tako prihrani nekaj energije.
Sočasno žoga sprejema tudi podatke s senzorjev, nameščenih po celotnem stadionu, in jih pošilja v sobo za VAR, kjer bodo videosodnikom na razpolago ob ogledih posnetkov. Kamere na vseh stadionih, ki bodo gostili tekme SP 2026, bodo ves čas spremljale gibanje vseh igralcev in ustvarile matrico 3D igralcev in njihove postavitve na igrišču, kar bo sodnikom zelo olajšalo odločitve o tem, ali je šlo za prepovedani položaj ali ne. Žoga, ki ima od vseh dosedanjih uradnih žog za SP v nogometu najboljši senzor, za normalno delovanje potrebuje energijo, a za polnjenje ne bo imela vhoda USB-C, ampak jo bo dobivala prek posebne polnilne postaje. Maksimalno brezžično polnjenje baterije čipa traja 90 minut in bo zadostovalo za šest ur nogometa.
Proizvajajo jo v Pakistanu
Pametni čip bo »poskrbel« tudi za gledalce, ki bodo lahko med spremljanjem tekem videli, s kakšno hitrostjo nogometaši streljajo proti golu, koliko vrtljajev naredi žoga ob podajah in podobne statistične podatke. In še tole: Triondo proizvajajo v mestu Sialkot v Pakistanu, podjetje Forward Sports pa je bilo tudi proizvajalec žoge Al-Rihla za SP 2022 v Katarju.