Po 65 letih, koncu hladne vojne in spretnem spletnem povezovanju je nogometni klub Glenavon končno uspel zaključiti svojo tekmo proti nekdanjim čudežnim dečkom iz Vzhodne Nemčije, danes Erzgebirge Aue, ki se je takrat imenoval Wismut, kar je bil v tistih časih največji rudnik urana v Evropi in glavni sponzor kluba.
Tekmo si je ogledalo več kot tisoč navijačev iz Nemčije, ki so se pridružili navijačem Glenavona na prijateljski tekmi. Ta je minila v duhu nostalgije in prijateljstva. Rezultat na prijateljski tekmi ni bil najbolj pomembna stvar, vseeno pa je imel danes poseben razlog za veselje napadalec Augeja Erik Weinhauer, ki je zabil oba gola. Weinhauer je bil sicer rojen več kot štirideset let po tem, ko bi se moral tekam prvič odigrati.
Zgodba nogometa in povojne Evrope
Oba kluba sta v 50. letih prejšnjega stoletja uživala domače uspehe. Oba sta bila trikratna državna prvaka svojih držav. Zlasti za Glenavon je bilo to neponovljivo zlato obdobje, ki mu je prineslo tudi uvrstitev v evropski pokal v sezoni 1960–61.
Evropa je takrat izgledala precej drugače: predsednik ZDA je bil general Eisenhower, premier Velike Britanije Harold MacMillan in voditelj Sovjetske zveze Nikita Hruščov. Berlinski zid, simbol razdeljene Nemčije in Evrope, še niti postavljen ni bil. To se je zgodilo šele leto pozneje.
Ironično, prav zaradi tega so bili odnosi med Vzhodom in Zahodom še posebej napeti. Prva tekma med kluboma, ki bi se morala zgoditi 21. septembra v Belfastu, je odpadla, ker je britansko veleposlaništvo v Zahodnem Berlinu vzhodnonemški ekipi iz Aueja zavrnilo izdajo vstopnih vizumov.
Hkrati severnoirski prvaki niso mogli dobiti vizumov za igranje na stadionu v Saškem. UEFA je dovolila, da se obe tekmi – domača in gostujoča – odigrata v nevtralnih državah, vendar si Glenavon tega ni mogel privoščiti, zato so bile tekme odpovedane.
»To je bilo že pozabljeno in del zgodovine,« je za Belfast Telegraph povedal Glenn Emerson, predsednik Glenavona. »Potem pa sta Adam in še nekaj fantov dobila idejo: 'Kaj če?' Tako se je vse začelo.« Emerson je mislil na Adama Carsona, uradnika za stike z navijači pri Glenavonu, ki je pred približno štirimi leti na spletu razmišljal o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se ekipi srečali.
»Nekaj njihovih (Erzgebirge Aue) navijačev je opazilo tvite in stvari, ki sem jih objavljal,« je Carson povedal za Belfast Telegraph. »In stopili so v stik z mano, kar naprej smo se pogovarjali in potem sta dva navijača Aueja prišla sem na tekmo Glenavona. Pokazal sem jim okolico, jih naslednji dan odpeljal na drugo tekmo irske lige, jih odpeljal v mesto na Ulster fry (tradicionalni irski zajtrk z ocvrtimi jajci, slanino, ocvrto krvavico in toastom).«
Navijači so ostali v stiku, kar je vodilo do uradnih stikov med kluboma in dogovora o dveh prijateljskih tekmah, ki bi popravile zgodovino.
Prva tekma se je zgodila lani v Nemčiji. Severnoirska ekipa je julija igrala proti Nemcem na Erzgebirgsstadionu, njihovem stadionu v Aue-Bad Schlemi. Irci so izgubili z 0:5, a so njihovi navijači uživali v potovanju.
»Sprejem, ki smo ga doživeli, ko smo prišli tja, je bil brez primere,« je povedal Carson. »Vedno pravim ljudem, da če bi imeli take rezultate, da bi vsako leto igrali v Evropi, nikoli ne bi doživeli takega sprejema, kot smo ga lani v Aueju.«
Glenavon je toplo dobrodošlico vrnil ta konec tedna, ko je nemška ekipa, vključno s približno 300 člani »Violent Bikers« – klubskega navijaškega kluba motoristov – prispela v Lurgan.
