V torek so dolgo iskali ritem in dolgo lomili odpor trdoživih Armencev, nato pa jih v zadnjih desetih minutah vendarle zlomili. To je bil šah mat v treh potezah oziroma treh minutah, zrežirala pa sta ga Benjamin Verbič in Yaya Dukuly, dva izmed poletnih novincev. Novincev, ki so bili v uvodnih tednih sezone pogosto na udaru kritik, češ da (še) niso adekvatno zapolnili izpraznjenih kopačk, ki so jih za seboj pustili Žan Karničnik, Nikita Josifov, Juanjo Nieto … Potem se je v torkovih nekaj minutah marsikaj spremenilo. Priznanje si zasluži tudi trener Vitor Campelos, ki je, kot bi rekli v žargonu, zadel z menjavami, oba omenjena igralca je na igrišče poslal v drugem delu. Avstralec Dukuly je sam dosegel prvi in Verbiču asistiral za drugi gol, Verbič pa se je poleg drugega gola v zaključku izkazal še z izjemno obrambno potezo, ko je na črti rešil čisti gol Armencev za podaljške. In si tudi zaradi tega prislužil oznako igralec tekme.
Ne ve, česa se bo bolj spominjal
Verbič se je pred tedni po enajstih letih potepanja po stari celini vrnil domov. Danska, Ukrajina, Poljska, Grčija oziroma Köbenhavn, Dinamo Kijev, Legia Varšava, Panathinaikos, Levadiakos. Potem se je pri 32 letih izgubljeni sin vrnil domov.
Ko je zapuščal domače gnezdo, je bila v celjskih vitrinah le ena lovorika, in sicer tista za zmago v slovenskem pokalu 2005. Dobro desetletje kasneje je Celje trikratni državni prvak, ki je danes le še 180 minut oddaljen od lige prvakov. »Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom kdaj s Celjem na pragu lige prvakov. Ob tem ne vem, česa se bom bolj spominjal iz torkovega večera. Tistega gola ali tiste obrambe z golove črte v zadnjih minutah,« je po tekmi z nasmeškom na obrazu razlagal Verbič, ki je v izdihljajih dvoboja na pomoč priskočil sicer odličnemu vratarju Žan-Luku Lebanu. »Mogoče je bila žoga celo zunaj igrišča, ampak jaz sem se instinktivno postavil na gol. Če bi šla žoga malce levo ali desno, bi pač branil z roko. To je prevelika tekma, da bi si dovolili zadetek v zadnji minuti. Zato sem prišel v Celje, da na takšnih tekmah pomagam s svojimi izkušnjami.«
Tudi tistega rumenega kartona Verbiču ni niti najmanj žal. Nekateri zadetki so preveliki, preveč pomembni, da jih ne bi proslavil s slačenjem dresa. Sam pravi, da bi torkovega postavil ob bok tistemu proti Kazahstanu jeseni 2023, ki je Slovenijo popeljal na Euro. »Zelo pomemben gol. Po mojem mnenju eden najpomembnejših v moji karieri. Lahko gre v skupino s tistim na tekmi s Kazahstanom. Morda je bil tisti še za odtenek pomembnejši. A kot sem že rekel, tudi tega gola se bom spominjal vse življenje. Vem, koliko to pomeni moji družini, mojim prijateljem in mestu Celje.«
Sanje ostajajo žive
Zadnja ovira pred vrati raja je Slovan iz Bratislave. Slovaški prvak, ki ga s klopi vodi nekoč sijajni vezist Yaya Toure in za katerega med drugimi igrata Kenan Bajrić ter Andraž Šporar. Slednji sicer zaradi težav s poškodbo na dvobojih s švedskim Mjällbyjem ni (za)igral.
Verbič in Šporar, dobra prijatelja in tudi nekdanja soigralca, bosta tokrat na nasprotnih straneh, mesto v ligi prvakov pa je le za enega. »Takoj po tekmi sva že imela pogovor facetime in je zelo vesel, da se bo lahko pomeril z mano v playoffu lige prvakov. V igrici Fife je sicer Špoki malo boljši, zato pa upam, da bom jaz boljši v playoffu,« je razlagal dobro razpoloženi Verbič, potem pa v resnejšem tonu dodal: »Sanje ostajajo žive. Vemo, da je Slovan Bratislava izjemen klub in da so bržkone favoriti v tem dvoboju. A tudi mi smo bili favoriti proti Araratu, pa smo vsi videli, kako težko nam je bilo. V nogometu ne zmagajo vedno favoriti. Dali bomo vse od sebe, vse bomo naredili, da se uvrstimo v ligo prvakov.«
Dvoboj za 20 milijonov evrov
Prvi dvoboj bo v sredo, 19. avgusta, na stadionu Tehelné pole v Bratislavi, povratni teden dni kasneje v Celju. Ob tem se v knežjem mestu zagotovo nadejajo, da bo zgodovinska tekma na tribune stadiona Z'dežele privabila še nekaj več gledalcev kot pet tisoč, kolikor naj bi jih bilo na tribunah v torek zvečer. Vstopnice bodo naprodaj od petka od 16. ure dalje.
Morale bi iti za med, celjski stadion pa čez slaba dva tedna pokati po šivih. Kdaj, če ne zdaj. Šlo bo bržkone za najvrednejšo tekmo v zgodovini slovenskega klubskega nogometa. Na mizi bodo dodatni Uefini milijoni. Celje si je s torkovim uspehom že zagotovilo vsaj nastop v skupinskem delu evropske lige, kar prinaša približno 9 milijonov evrov Uefine nagrade. Če bi preskočili še Slovan, pa bi se ta nagrada več kot podvojila, v celjsko blagajno bi kapnilo vsaj 20 milijonov evrov. In, kar je predvsem za navijače še pomembnejše, prineslo dvoboje z ekipami, kot so PSG, Real, Bayern, Barcelona … Z nogometnimi velikani, katerih stadioni sprejmejo več ljudi, kot pa ima Celje vseh prebivalcev.