V bistvu je res škoda, ker žreb in razplet v skupinah privedeta do tega, da je dvoboj kot iberska klasika med Španijo in Portugalsko na sporedu že v osmini finala, v tako zgodnji fazi tekmovanja. Ne samo zato, ker gre za dve reprezentanci, ki sta po vseh napovedih in predvidevanjih sodili v širši ali morda celo tudi ožji krog favorit za naslov svetovnega prvaka – in ena od njih se je morala posloviti od tekmovanja.
Še bolj pa zato, ker v obeh ekipah mrgoli zvezdnikov, tako v zveznih linijah obeh ekip (Rodri in Pedri pri Špancih ter naveza Neves-Fernandes-Vitinha pri Portugalcih) kot v napadu, kjer sta si nasproti stala najbolj slavna možna preteklost svetovnega nogometa (Cristiano Ronaldo) kot tudi njegova predvidena prihodnost (Lamine Yamal) – in ena od teh slavnih navez bo jutri zapustila Združene države.
In ja, večina naštetih nogometašev je že osvojila zlato žogo za najboljšega igralca na svetu ali v mladinski ali v članski kategoriji ali pa so bili za to najvišjo nogometno nagrado nominirani. Za Ronalda je za nameček grozilo, da bo v primeru izpada Portugalske to njegova zadnja tekma v življenju na svetovnih prvenstvih, kjer je igral na vseh šestih izvedbah od 2006 do danes in mu bo zaradi 41 let starosti »biologija« preprečila, da bi igral tudi na domačem svetovnem prvenstvu čez štiri leta.
Selektorja Luis de la Fuente (Španija) in Roberto Martinez (Portugalska) skorajda nista posegala v prvi postavi, ki sta doslej na tem prvenstvu uspešno zastopali državo; edino Martinez je v napad namesto Rafaela Leaa postavil Ronaldovega soigralca iz Al Nassra Joaa Felixa. Postavitvi obeh ekip sta bili podobni, s tem da je bila španska za odtenek bolj ofenzivna, ker v zadnji zvezni liniji igra samo Rodri, Pedri in Olmo pa malo višje proti nasprotnikovemu golu, medtem ko je Portugalska sredina bolj konservativna, z Nevesom in Vitinho bolj zadaj in Fernandesem v ofenzivni vlogi.
Španci so v prejšnjih fazah tekmovanja pustili boljši vtis, nenazadnje so v šestnajstini finala odpihnili Avstrijce s 3:0, medtem ko so Portugalci komajda izločili Hrvaško po seriji neverjetnih in že skorajda bizarnih sodniških odločitev, ki jim je »asistirala« var tehnologija. In ne pozabimo, da Španija na tem prvenstvu v štirih tekmah še ni dobila zadetka in da je vmes njihov vratar Unai Simon postal rekorder po času ohranjene nedotaknjene mreže v zgodovini mundialov.
Taktični prvi polčas
Prvi polčas se je končal z izidom 0:0, tekma je bila zanimiva, čeprav še zdaleč ne na ravni nekaterih drugih na tem prvenstvu. Zdelo se je, kot da obe ekipi še nista hoteli sprostiti vseh zavor. Čeprav je igra tekla v valovih, enkrat je v posesti prednjačila ena, drugič druga ekipa, pa so bili Španci za odtenek bolj podjetni; navsezadnje je bilo razmerje v posesti žoge 55:45 v njihovo korist, imeli pa so tudi en strel več na vrata nasprotnika (3:2). Predvsem pa so poskušali igrati bolj direktno, z globinskimi podajami zveznih igralcev v napad, po katerih so vsi trije španski napadalci (poleg Yamala še Oyarzabal in Baena) zapravili po eno priložnost.
A še največjo so imeli vendarle Portugalci v 42. minuti, ko je z desne strani na gol streljal branilec Nuno Mendes, španski branilec Pedro Porro pa je z glavo nesrečno posredoval in žogo usmeril v prečko. Za Portugalce je sicer oba strela v vrata sprožil zimzeleni Ronaldo, a obakrat je bil Simon uspešnejši.
Španski selektor zadel z menjavami
Drugi polčas je bil preslikava prvega, morda so bile ročne zavore še bolj zategnjene, in bolj ko se je tekma bližala koncu, je bilo jasno, da bo tekmo, če ne gre v podaljšek, odločil en sam zadetek. In tega je izzval španski selektor de la Fuente, ki je zamenjal Baeno in Pedrija s Ferranom Torresom in Mikelom Merinom. In ravno ta dva igralca sta s pomočjo Rodrija v 91. minuti sijajno odigrala znameniti španski trikotnik, po katerem se je Merino, zvezni igralec londonskega Arsenala, nenadoma znašel sam pred vratarjem Diogo Costo in ga končno matiral. Čeprav so Portugalci do konca tekme še pritiskali proti vratom Simona, ga niso premagali – in slednji je še peto tekmo zapored ohranil mrežo nedotaknjeno!
Kakorkoli obračamo in kakršne koli simpatije že gojimo do izpadlih Portugalcev in zlasti Ronalda, pa je treba priznati, da so bili Španci danes boljši in bolj konkretni (posest žoge 56:44, streli na gol 6:3), Portugalci si res niso pripravili nobene izdelane in čiste priložnosti za zadetek. Ronaldo se je tako poslovil, v solzah, od tega SP – ne prvi, spomnimo, še par dni nazaj je tolažil Modrića v tem položaju.